Page 23 - LaskiBilten_st90_NR
P. 23
DOMOZNANSKA KAMRA / ALBUM LAŠKEGA
Prof. Fran Oro- včlanijo v društvo in zvesto obiskujejo
žen je v poklicnem slovenske gore. Fran Orožen si je močno
življenju deloval prizadeval za razvoj SPD. Bil je tudi po-
na treh področjih: budnik in prvi urednik revije Planinski
kot pedagog, ze- vestnik (PV), ki je začela izhajati l. 1895.
V njem je objavljal potopisne prispev-
ZGODBE IZ mljepisec in zgo- ke, sporočila, knjižne ocene itd.
dovinar. Njegovo
DOMOZNANSKE KAMRE najobsežnejše in Prof. Tone Strojin je v Besedi za konec
najpomembnejše (Prof. Fran Orožen in začetki Slovenske-
Fran Orožen, prvi predsednik delo je Vojvodina ga planinstva) izrazil, da je »v osebnosti in
Slovenskega planinskega društva Kranjska, ki ga je delu prof. Frana Orožna in SPD takratne-
(1853–1912) (1) v dveh knjigah izdala Slovenska Matica v ga časa vgrajeno vse tisto, kar planinstvo
letih 1901–1902. V njem je na jedrnat in približa vsakemu, a ga hkrati ozavešča v
V letu 2022, ki je v Laškem ob 100-le- preprost način podal naravoslovni, poli- narodnostnem, kulturnem, ljubiteljskem
tnici Planinskega društva Laško razgla- tični, kulturni in zgodovinski opis Kranj- in družabnem zagonu. Videl je dlje kot os-
šeno za Leto planinstva, se spominjamo ske dežele. tali sodobniki v SPD in z osebnim zgledom
tudi 110. obletnice smrti Laščana, geo- Kot izvrsten poznavalec slovenskih de- prispeval, da se je na planinstvo in gorni-
štvo pričelo gledati več kot na šport v da-
grafa in zgodovinarja ter prvega predse- žel in njihove zgodovine je bil prof. Fran našnjem pomenu besede.«
dnika Slovenskega planinskega društva Orožen kot eden izmed ustanoviteljev iz- Se nadaljuje.
– Frana Orožna. V tej rubriki bomo v ne- voljen za prvega predsednika/načelnika
kaj nadaljevanjih predstavili njegovo živ- Slovenskega planinskega društva (SPD). Prispevala: Gabrijela Pirš
ljenje in delo ter osvetlili njegovo vlogo To dolžnost je predano opravljal od leta Fotografija je last Knjižnice Laško
pri začetkih slovenskega planinstva kot 1893 do leta 1908. S svojim zgledom je Rubriko pripravlja Knjižnica Laško
organizirane dejavnosti. hotel pritegniti čim več rojakov, da se Vir: www.kamra.si
ALBUM LAŠKEGA vovarna Laško, brez katere godba nikdar ne bi bila, kar je da-
nes. Takrat smo dobili v dar nove inštrumente. Tega leta se
Laška pihalna godba v objemu radi spominjamo tudi zaradi vzpona članov društva na Tri-
160 let glav - naš slovenski ponos.
Nato so sledila leta hitrega razvoja, pa tudi plodovitega
Za člane Kulturnega društva Laška pihalna godba bo le- sodelovanja z Glasbeno šolo Laško-Radeče, ki je skrbela za
tošnje leto predvsem v znamenju praznovanja že 160. oble- glasbeno nadarjen in izobražen podmladek društva. Sledili
tnice delovanja. Zazrti v preteklost, v leto 1862 in domačina sta ustanovitvi sekcij - Mažorete Laško in Bobnarska skupi-
Franca Klepeja, ki je svoje pridobljeno znanje v francoski na Laško. Tako smo rasli vse do udeležbe na številnih resnih
vojaški godbi in opernih orkestrih vpeljal med doma- gostovanjih v tujini kot so Milano, Lienz, Varaždin, Franci-
čine, željne glasbe. ja, Madžarska, Novigrad, Moskva, Schladming in
Ustanovitve enega najstarejših godbe- nazadnje Šanghaj, bili smo na Musikparade, v
nih društev v slovenskem prostoru za- Nemčiji na Minden Tattooju …
gotovo ne bi bilo brez nekaj zanesenja- Po nedavno uspešno izvedenem osmem
kov s svojimi inštrumenti, ki so želeli, Državnem prvenstvu Mažoretne zveze
vsaj na začetku, le popestriti kakšen Slovenije, kjer so se mažorete predstavi-
praznik. le v največji zasedbi v zgodovini (nasto-
Obdobje 160 let pa za Laško pihal- pilo jih je kar 73) je društvo že zazrto v
no godbo ni bilo vedno rožnato. Prve te- intenzivne priprave na dogodke, namenjene
žave so se pojavile že kmalu po nastanku, praznovanju dolgoletnega društvenega obsto-
ko je morala družina Karničnik, ki je ve- Ena najstarejših fotografij Laške pihalne ja. Godbenike in mažorete boste že 18. junija
ljala za pokroviteljico godbe, prodati svoje godbe; s križcem je označen Franc Klepej) ob 19. uri lahko spremljali v živo na pomla-
imetje. Do takrat so namreč godbenikom dnem koncertu v kulisi Občinskega dvo-
nudili streho nad glavo, pa še s kakšno drugačno pomočjo so rišča. Kmalu zatem pa se približuje festival Pivo in cvetje s
se izkazali ti dobrotniki. Glede na turbulentno slovensko zgo- spremljajočimi aktivnostmi, ki je tako ali drugače zaznamoval
dovino moramo biti Laščani ponosni, da je godba skozi vsa delovanje društva, zato ga imamo godbeniki in mažorete še
leta sploh obstala, preživela obe svetovni vojni in se nenaza- posebej radi. Tudi jesenskih dogodkov ne bo manjkalo.
dnje razvijala in napredovala. Vabljeni, da se nam pridružite na vsaj enem izmed leto-
Laška pihalna godba ni bila vedno tako organizirana kot je šnjih številnih dogodkov. S tem pa podoživite del godbene
danes. Kar 77 let je namreč delovala brez pravil, brez enotnih zgodovine in se hkrati zapišete v knjigo sedanjih spominov
naše zelene družine – Kulturnega društva Laška pihalna
instrumentov in brez enotnih oblačil. Pomembna prelomni- godba, na katero smo upravičeno lahko ponosni.
ca je bila praznovanje stoletnice – od takrat naprej so god-
beniki začeli resneje prihajati na vaje in tudi igrati z vedno Avtorja prispevka: Luka Vindišar in Marko Šantej
večjim zanosom. Fotografija je iz arhiva KD Laška pihalna godba
Še lepše in bolj produktivno obdobje se je začelo pisati leta Rubriko pripravlja Knjižnica Laško
1985, ko je glavni pokrovitelj Laške pihalne godbe postala Pi- Vir: www.kamra.si, Album Slovenije
23