Page 35 - LaskiBilten_st93_2022

KULTURA

Pred nami je veseli december. Božiček že kuka izza vogala in opazite drobne radosti, ki nam jih življenje vsak dan znova nat-
pripravlja darila. Vse otroke in tudi njihove starše pa vabi na rosi. V novo leto pa zakorakajte polni vedrine in optimizma, naj
predstavo Kam so pobegnile vse božične zgodbe, ki bo v petek, se vam izpolnijo vse želje, naj vas spremljata zdravje in sreča in
16. 12., ob 18.00 v dvorani Kartuzijske pristave. naj bo novoletna zaobljuba tudi ta, da se vidimo na vseh naših
Želim vam en takšen vesel preostanek meseca, da ga preživite prireditvah.
s svojimi najdražjimi, brez naglice in stresa, da si vzamete čas in Za KD Jurklošter Magdalena Stopinšek

KD ZIDANI MOST preživetje, prizadele še tri, prej neznane no darujejo prednikom in da bo tudi pri-
nesreče: peronospora, rekli so ji strupe- hodnje leto bogata letina. Ohranilo se je

MARTINOVO V LJUDSKEM IZROČILU na rosa, grozdna plesnoba ali oidij ter tudi vedeževanje s pomočjo gosje prsne
hkrati s sadikami iz Amerike pripeljana kosti: če je prsna kost Martinove gosi rja-
V četrtek, 10. novembra 2022, smo v trtna uš. Ta je najbolj zdesetkala vinogra- va, bo zelo mrzla zima; če je pa bela, bo
Domu svobode v Zidanem Mostu v pe- de. Ljudje, ki so še pomnili grozdja starih veliko snega.
smi in besedi obudili navade in običaje, žlahtnih trt pred to tragedijo, so se z ža- Poročila pravijo, da so bile prsne kosti
ki so naše prednike spremljali skozi je- lostjo v srcih takole spominjali minulih letošnjih Martinovih gosi in rjave in bele.
senska opravila, najbolj pa ob Martino- časov: »To ti je bilo, kot bi ga lepo nasli- Torej bo zima mrzla in z veliko snega.
vem. kal: kraljevina, tična, muškatelec, žame- A stara pregovora pravita:
tasta črnina. Ako si ob dobri letini ta sa- – ako je na Martinje lepo, bo za tri dni
Jesen, že slutim te. Molče, potiho dež užival, imel si okus, kot bi bil sladkor grdo,
hitiš zavita v pajčolan meglen … pomešan z dišečimi cvetlicami. Zato si – če je na sv. Martina dan grdo in ob-
Pozdravljena, boginja vseh navdihov! lahko predstavljamo iz takšnega sadeža lačno vreme, bo lepa zima; če je pa
Pozdravljena, zasanjana jesen!
vino, to je bila kapljica!« sončno in toplo, se je kmalu hude
Začeli smo s stihi Janeza Menarta, ki so Naše veselje do vina potrjujejo tudi zime nadejati.
se najprej prelili v sporočila o vinski trti številke: v Sloveniji letno popijemo okoli Pravzaprav smo že pozabili, kakšno
in vinu. Na Bližnjem vzhodu so grozdje 40 litrov vina na prebivalca, kar nas uvr- vreme je bilo na 11. dan prejšnji mesec,
stiskali že pred 6000 leti. Tudi stari Grki šča na četrto mesto na svetu. »Dosežek,« tako da se pustimo presenetiti.
so pisali o vinu in mu celo posvetili bo- vreden razmisleka. Zato velja, da je treba Martinovo je ljudski praznik, ki ima na
žanstvo. Kelti so bili navdušeni nad njim: z vinom preudarno. Ravnamo se lahko Slovenskem dolgo tradicijo in je prilju-
iznašli so sod, saj so ga – polnega – kota- kar po našem pregovoru: »Vinu bodi pri- bljenost ohranil do današnjih dni. Zato
lili s seboj povsod, kamor so se namenili. jatelj, a vanj se ne smeš zaljubiti.« smo se na prireditvi s hvalnicami in napi-
Prvi zapis o vinu na našem ozemlju sega Ljudska pesem pravi: tnicami poklonili temu prazniku, jeseni,
v leto 804, ko Listina rižanske skupščine Kak sladko je, bogati letini in drugim darovom narave.
govori o pritožbi kmetov oglejskemu pa- poskus`mo zdaj V programu smo sodelovali člani Kul-
triarhu, ker je vojvoda Ivan iz Istre pobi- od vinske trte piti, turnega društva Svoboda Zidani Most,
ral tretjino, namesto četrtino vina. bog ji tudi za naprej učenci OŠ Antona Aškerca Rimske To-
Vinogradništvo je bilo razširjeno, ne plice podružnične OŠ Zidani Most in
glede na lego, po vsej Sloveniji. Po zapi- obilo daj roditi. mladi muzikanti Rimski trio, ki se mu je
sih Nika Kurenta v Prazničnem letu Slo- V začetku novembra so naši predniki pridružila še pevka.
vencev so vinograde imeli celo v Zgornji obhajali praznik v zahvalo letini. Po stari Tudi pogostitev po zaključku priredi-
Savinjski dolini na Ljubnem; a je bilo tudi veri so prihajali k nekaterim slavjem tudi tve je bila v znamenju jesenskih darov.
v najboljših letih to vino zanič in so ga še duhovi prednikov. Zato se je ponekod Zadržali smo se kar dolgo, kar ob dobro
v domačem okraju komaj prodali. ohranila navada, da mora nekaj hrane z obloženi mizi in z razpoloženimi muzi-
V drugi polovici 19. stoletja so naše vi- bogato obložene Martinove mize ostati kanti ni bilo težko.
nogradnike, ki so se že tako borili za golo na mizi, tudi ko gostje odhajajo: da hra- Jolanda Gobec

35