Page 30 - LaskiBilten_st93_2022

DOMOZNANSKA KAMRA / ALBUM LAŠKEGA

ZGODBE IZ

DOMOZNANSKE KAMRE

Fran Orožen, prvi predsednik
Slovenskega planinskega društva
(1853-1912) (4)

Prof. Fran Orožen je v poklicu deloval
kot pedagog, zemljepisec in zgodovinar.
Njegova bibliografija obsega prispevke
iz omenjenih področij in s področja pla- ni, politični, kulturni in zgodovinski opis javil tudi številne prispevke – potopise,
ninstva. Kranjske dežele. V načrtu je imel tudi poročila, opise hribov in gora ter s pla-
V letih 1891 in 1898 je izdal Metodi- podobno obdelavo Štajerske, vendar ga ninstvom povezanih pomembnih mož,
ko zemljepisnega pouka. Njej je sledilo je prehitela smrt. knjižne ocene itd. Poleg tega je bil tudi
več zemljepisnih učnih knjig: Zemljepis Prof. Orožen je izdal več zemljepisnih sodelavec Ljubljanskega Zvona, pisal pa
za meščanske šole v treh stopnjah, izda- kart. Pred njim ni bilo nikogar, ki bi za je še v časopise Slovenec, Slovenski Na-
no v letih 1891 do 1896 in leta 1912 kot šolske potrebe prevedel zemljepisne kar- rod, Učiteljski tovariš, Popotnik idr.
izdaja v eni knjigi, ter Zemljepis Avstrij- te v slovenščino. Orožen je priredil prvi Se nadaljuje.
sko-ogrske države za IV. razred srednjih slovenski globus, zemljevida obeh polut Prispevala:
šol (1907). Posebej pomembni sta tudi zemlje, stenske zemljevide Evrope, Av- Gabrijela Pirš, Matej Jazbinšek
njegovi knjigi Ustavoznanstvo (1895) in stro-Ogrske, Kranjske in sosednjih po-
Kranjsko domoznanstvo (1909). krajin ter Palestine. Skupaj s prof. Simo- Zemljevid je iz knjige Haardtov atlas
Najobsežnejše in najpomembnejše nom Rutarjem je izdal Haardtov atlas za za ljudske šole
Orožnovo delo je Vojvodina Kranjska, ljudske šole, ki je imel v prvi izdaji 7, v Rubriko pripravlja Knjižnica Laško
ki ga je v dveh knjigah izdala Slovenska drugi pa 14 zemljevidov. Vir: www.kamra.si
Matica v letih 1901–1902. V njem je kot Fran Orožen je bil pobudnik in te- Razstava je v decembru in januarju na
prvi (po Valvasorju) na jedrnat in prep- sen sodelavec revije Planinski vestnik, ogled v Celju na ploščadi ob Savinji pred
rost način podal splošni, tj. naravoslov- ki je začela izhajati l. 1895. V njej je ob- Osrednjo knjižnico Celje.

ALBUM LAŠKEGA logije (1939), Povijest filozofije – I. Filozofija starih Grka i
Rimljana (1942), Filozofija srednjega veka (1942). Leta 1928

Franc Šanc (1882-1953), filozofski pisec je v Zagrebu izšla njegova najpomembnejša knjiga Sente-
tia Aristotelis. V njej je zbral že v revijalnem tisku objavlje-
V rubriki Album Laškega se občasno spomnimo katerega ne članke o Aristotelu. Bil je njegov velik poznavalec in ga je
izmed »Znanih Laščanov« iz istoimenskega dela avtorice Met- preučeval v originalu. Napisal je tudi veliko drugih filozofskih
ke Kovačič, da bi obudili spomin nanje. člankov in ocen, ki jih je objavljal v hrvaških in tujih revijah.
Tokrat vam ob obletnici rojstva predstavljamo filozofske- Prof. dr. Branko Bošnjak je v 3. knjigi Povijest filozofije
ga pisca Franca Šanca. Rodil se je pred 140 leti v vasi Javornik (1993, str. 630) zapisal, da je Šanc izmed vseh filozofov, ki jih
pri Svetini, ki je takrat spadala k Laškemu. Po gimnaziji v Ce- je obravnaval v knjigah Povijest filozofije, najobširneje prika-
lju (dodatno se je zasebno učil hrvaščino, francoščino, ruščino, zal Tomaža Akvinskega. »Spomnimo se tistih mislecev, ki smo
italijanščino in angleščino) je študiral bogoslovje v Mariboru. jih srečali: njihovih idealov, njihovih borb, njihovih zmag ob
L. 1903 je stopil v jezuitski red, študiral v St. Andražu in v letih vseh raznih neuspehih, da lahko s še z večjo hvaležnostjo zapi-
1906-1912 filozofijo v Bratislavi. Nekaj časa je pouče- šemo njihova imena v svoje srce.« (prevod iz
val zgodovino in zemljepis na nadškofijski gimnaziji hrvaščine)
v Travniku in 3 leta spet študiral bogoslovje v Inns- Kot slikovno gradivo prilagamo naslovni-
brucku. Nato je služboval kot profesor filozofije v se- ci Šančevih del Povijest filozofije, ker nam ni
menišču v Sarajevu, na redovnem filozofskem zavodu znan nobeden izmed avtorjevih portretov.
v Zagrebu, v letih 1922-1924 na Gregoriani v Rimu in
do leta 1937 spet v semenišču v Sarajevu. Potem se je Vir: Metka Kovačič: Znani Laščani
ustalil v Zagrebu. Bil je član in sodelavec Hrvaške bo- Slikovno gradivo: Naslovnici Šančevih del
goslovne akademije, profesor na novem Inštitutu za fi- (vir: OLX.ba)
lozofijo in od l. 1943 tudi univerzitetni profesor. Rubriko pripravlja Knjižnica Laško
Objavil je naslednja dela: Stvoritelj sveta (1935), Objavljeno tudi na: www.kamra.si,
Previdnost božja v svijetu patrističke filozofije i teo- Album Slovenije

30