Page 24 - LaskiBilten_st98_NR

STIK

razvozla uganko starega samostana v Jurkloštru, kjer je med 12.
in 16. stoletjem domoval kartuzijanski meniški red. V sredo, 27.
9., je svoja vrata brezplačno odprl Muzej Laško s svojimi stal-
nimi razstavami, dodatno pa sta bili organizirani tudi vodenji
Čez mostove Savinje in Potep po Rimskih Toplicah. Pri prvem
vodenju so si lahko obiskovalci ogledali najlepše točke Laške-
ga, ki so nanizane na obeh bregovih reke Savinje. Povezujejo jih
mostovi, ki omogočajo lep krožni sprehod od centra mesta do
Thermane Laško in nazaj skozi park. Pri drugem vodenju pa so
se sprehodili po Rimskih Toplicah ter spoznali bogato in kul-
turno dediščino kraja zdravilnih vrelcev. V soboto, 30. 9., je bilo
pestro dogajanje v Laški hiši, kjer je bila v dopoldanskem času
organizirana predstavitev in degustacija Ta boljša laška kuha, skem času pa so se družili na Čokoladni delavnici z Medenim
združena z dogajanjem v okviru Dnevov evropske kulturne de- butikom in čokoladnico Škorja, kjer so spoznali skrivnosti iz-
diščine. Gostje so na delavnici spoznavali in okušali kako boga- delave čokolade in ostalih čokoladnih dobrot.
ta je naravna in kulturna dediščina občine Laško. V popoldan- STIK Laško

RUDNIŠKA ŽELEZNICA TROBNI DOL mm je obratovala do leta 1936, ko so kopanje premoga v Trob-
nem Dolu opustili. Proga je bila dolga 8 km in je vodila od sepa-
NA MEDNARODNEM SIMPOZIJU racije premoga pri Ana rovu v Trobnem Dolu do Marija Grad-
ca, kjer so premog preložili na cestne vozove in ga z volovsko
ERBE vprego vozili do železniške postaje v Laškem.

Vsa oprema za železnico, vključno z lokomotivo in vagoni,
V začetku meseca septembra se je v nemškem Freibergu od- je bila pripeljana iz Feldbacha na avstrijskem Štajerskem. Njena
vijal mednarodni simpozij ERBE, posvečen rudarskim, meta- prvotna lastnica je bila avstro-ogrska vojska. Lokomotiva je bila
lurškim in geološkim temam v povezavi s kulturno dediščino. izdelana leta 1905 v tovarni lokomotiv Kraus&Co. v Linzu. Va-
Na simpoziju so strokovnjaki naravoslovnih in tehničnih zna- goni so bili narejeni za potrebe vojske. Bili so leseni z železnim
nosti iz celega sveta predstavljali svoje prispevke o raziskavah, ogrodjem.
dognanjih in dejavnostih na področju varovanja industrijske Železniška proga se je do premogovnika v Trobnem Dolu ves
kulturne dediščine. čas vzpenjala. Na poti je bilo potrebno premagati 260 višinskih
Po odzivnih nastopih Muzeja Laško na simpoziju v Ravnah metrov. Tire so položili glede na razpoložljivi teren po dokaj
na Koroškem leta 2018 s prikazom preteklosti in sedanjosti ozki dolini, ki ni dopuščala večjih gradbenih posegov v prostor.
srednjeveškega rudnika srebra v Padežu in na simpoziju v Eg- V najožjem delu soteske potoka Lahomnica so progo speljali
genburgu (Avstrija) leta 2021 z razmišljanji o turističnih per- skozi 44 metrov dolg predor.
spektivah nekdanjega premogovnika v Laškem, je na letošnjem Ker ni bilo dovolj prostora za 180 stopinjske ovinke, so na
simpoziju bila predstavljena rudniška železnica Trobni Dol. delih, kjer je bilo potrebno progo zaviti v drugo smer, zgradili
Udeležence simpozija je zanimiva železniška proga, ki je nekoč vmesno preklopno postajo z vrtljivo napravo za obračanje loko-
služila prevozu premoga iz trobndolskega premogovnika, nav- motive. Parna lokomotiva je namreč morala voziti navkreber z
dušila in po predstavitvi botrovala zanimivi debati. dimnikom obrnjenim naprej, v dolino pa vzvratno. Takšen na-
V nadaljevanju članka je povzetek predavanja Muzeja Laško čin vožnje je bil potreben zaradi vzdrževanja nivoja vode v par-
na letošnjem simpoziju ERBE. nem kotlu. Napravo za obračanje so poimenovali »šajba«. Izraz
V Trobnem Dolu v bližini Laškega (Slovenija) je od leta 1846 izhaja iz nemške besede »die Drehscheibe«. Lokomotivo so na
obratoval premogovnik zelo kvalitetnega rjavega premoga. Nje- njej obračali ročno.
govi lastniki so se pogosto menjali, za okoliško prebivalstvo pa Obračališče je bilo predvsem v poletnih mesecih kraj sreče-
je nedvomno predstavljal pomemben vir preživetja. Razcvet je vanja domačinov in delavcev na železnici. Okoliški prebivalci
rudnik doživel po prvi svetovni vojni, ko so na leto izkopali od so delavcem prinašali različna okrepčila, v zameno pa so dobili
dva do tri tisoč ton rjavega premoga. premog.
Za potrebe transporta premoga so v prvi polovici 20. stoletja Tomaž Majcen,
zgradili ozkotirno železnico. Železniška proga s tirno širino 630 STIK – Muzej Laško

24