Page 18 - Laški bilten številka 102

podeželje
podeželje

Uspešno povezovanje lokalnih nikov sezonski ponudbi lokalno pridelane hrane, s čimer bi se
krepil trajnostni vidik šolske prehrane in šole kot celote. Uva-
skupnosti in javnih institucij v janje dobrih trajnostnih praks npr. javne šolske prehrane, bi
občini odprlo pot do državnih in evropskih finančnih sredstev
skupno trajnostno prihodnost namenjenih trajnostnemu razvoju. To bi finančno dodatno ok-
repilo lokalne pridelovalce hrane, s tem pa bi se dodatno izbolj-
šala oskrba javnih institucij in lokalnega prebivalstva. Poraba
V sodobnem svetu vse bolj razumemo pomen zdrave prehrane javnih finančnih sredstev preko javnih naročil za plačilo lokal-
in trajnostnih pristopov k pridelavi hrane, zato postaja vedno no pridelane hrane bi tako zagotovila stabilno in dolgoročno
bolj pomembno, da poleg tega, da vemo kaj jemo, poznamo ravnovesje med lokalno pridelavo in potrošnjo hrane in hkrati
tudi izvor hrane. Ključno vlogo pri izpolnjevanju teh dveh zah- izboljšala kvaliteto življenja lokalne skupnosti.
tev imajo lokalni prehranski sistemi. Ti povezujejo pridelovalce
in potrošnike ožjega geografskega področja (občina), spodbu- Študijski primer Občine Laško
jajo trajnostne prakse kmetovanja, ustvarjajo lokalna delovna
mesta, zagotavljajo dostop do svežih polnovrednih (neprocesi- V študijskem primeru sta vključeni Občina Laško in Osnovna
ranih) živil, krepijo povezanost v skupnost ter zagotavljajo traj- šola Primoža Trubarja Laško. Raziskava, ki je zajemala obdobje
nostni razvoj lokalne skupnosti. Z iskanjem poti za uresničitev 2020-2023, se je osredotočila na analizo lokalne pridelave hra-
teh ciljev se ukvarja tudi Evropski projekt COCOREADO (https:// ne v občini in javnega naročanja hrane vključene osnovne šole.
cocoreado.eu), ki si prizadeva izboljšati položaj kmeta v verigi Rezultati analize pridelave hrane v občini Laško so nam omo-
s hrano. V projektu sodeluje tudi naša raziskovalna skupina iz gočili vpogled v strukturo in obseg pridelave, zato smo lahko
Instituta Jožef Stefan (https://kt.ijs.si). V prvi fazi projekta smo preverili v kakšni meri bi lahko lokalna pridelava oskrbela pot-
sodelovali pri iskanju primerov dobrih praks, med katere smo rebe osnovne šole. Pri analizi javnega naročila smo se osre-
vključili tudi blagovno znamko ‚Okusiti Laško‘. V nadaljevanju dotočili na dobavitelje hrane, ker nas je zanimala razporeditev
projekta smo se posvetili študiju lokalnega prehranskega sis- plačil glede ne njihovo oddaljenost od šole. Glede na rezultate
tema, v katerega je umeščen izbrani primer »Okusiti Laško«, to analiz lahko zaključimo, da je učinek javnega naročila za lokal-
je občina Laško. Ker je sistem javnih naročil eden od možnih ni prehranski sistem in s tem trajnostni razvoj občine Laško
vzvodov razvoja lokalnega prehranskega sistema, smo občino majhen. Podobno stanje je po naši oceni tudi v večini preo-
Laško izbrali kot prvi evropski študijski primer, za katerega smo stalih slovenskih občin. Vzpostavitev vzvoda javnega naročanja
razvili konceptualno rešitev, kako bi to dosegli. za trajnostni lokalni razvoj zato predstavlja velik izziv. Rezultati
dodatne obsežne študije, v obliki magistrske naloge Ane Pate, z
naslovom Javno naročanje kot vzvod razvoja lokalne skupnosti
(2024), so pokazali, da je največ možnosti za izboljšave v večjem
izkoristku razpoložljivih regulatornih možnosti postopka jav-
nega naročanja. Izboljšave so potrebne predvsem na področju
izmenjav informacij med lokalnimi ponudniki in potrošniki, v
prilagoditvi kuhinjske infrastrukture šol na oskrbo z lokalnimi
polnovrednimi živili, izboljšanjem kadrovske strukture tako v
Javna naročila hrane kot vzvod za trajnostni šolskih kuhinjah kot za oblikovanje in izvajanje javnih naročil.
razvoj lokalnega prehranskega sistema
Naslednji korak: Centralni informacijski sistemi
Razvoj lokalnih prehranskih sistemov predstavlja enega od v sklopu LAS projektov
ključnih ciljev trajnostnega razvoja. S spodbujanjem potroš-
nje lokalno pridelane hrane, spodbujamo tudi številne druge V sodelovanju z Občino Laško si želimo v okviru lokalne akcij-
pozitivne učinke za lokalno gospodarstvo, družbo in okolje. ske skupine (LAS) Razvoj podeželja pripraviti projektni predlog
Vzpostavitev stabilnega ravnovesja med lokalno pridelavo in za vzpostavitev informacijske platforme za lažje usklajevanje
potrošnjo hrane, omogoča trajnostni razvoj celotne lokalne lokalne ponudbe in povpraševanja hrane, s čimer želimo iz-
skupnosti. Ker je večina lokalnih prehranskih sistemov v Slove- boljšati pretok informacij v lokalni prehranski verigi. Sistem
niji in Evropi daleč od željenega ravnovesja, smo se v naši raz- bo pridelovalcem omogočal tudi promocijo novih pridelkov in
iskavi osredotočili na iskanje možnosti, da željeno ravnovesje trajnostnih predelovanih praks, s čimer bodo lahko izboljšali
dosežemo s pomočjo sistema javnih naročil hrane (Slika 1). prepoznavnost in se aktivneje vključili v oblikovanje ponudb
na javne razpise. Rezultati novega projekt bi okrepili lokalno
Ravnovesje med lokalnimi pridelovalci hrane in potrošniki, ki omo- gospodarstvo, hkrati pa bi tudi prispevali k ohranjanju tradicio-
goča trajnostni razvoj lokalnih skupnosti v okviru občin ali lokalnih nalnih kmetijskih dejavnosti in jedi v občini Laško.
akcijskih skupin, preko sistema javnega naročanja hrane.
S konceptom, ki smo ga razvili v okviru projekta COCOREADO, Za sodelovanje in pomoč pri našem raziskovalnem delu se zah-
smo potrdili pričakovane pozitivne učinke vključitve lokalnih valjujemo gospodu županu Marku Šanteju in njegovim sode-
pridelovalcev hrane v javna naročila. Javna finančna sredstva, lavcem iz Občine Laško, Osnovni šoli Primoža Trubarja Laško
ki jih preko javnih naročil uporabimo za plačevanje lokalno ter ostalim sodelujočim.
pridelane hrane, sprožajo v lokalnem gospodarskem okolju
številne pozitivne učinke, ki krepijo ekonomski položaj lokal- Mag. Tanja Dergan in prof. dr. Marko Debeljak
ne skupnosti in omogočajo njen trajnostni razvoj. Ekonomski
položaj kmetov bi se možno izboljšal, okrepil bi se njihov delež
tudi v zasebnem sektorju potrošnikov, ustvarila bi se tudi nova
lokalna delovna mesta. Sodelovanje med lokalnimi pridelovalci
in npr. šolami bi spodbujalo prilagoditev šolskih kuhinj in jedil-

18