Page 13 - LaskiBilten_st79_NR
P. 13
EKOLOGIJA
»ONKRAJ GOBOVE RIŽOTE« – Transdisciplinarna preiskava
bioremediacijskih praks pri reševanju problema kontaminiranih območij
v Sloveniji
posvetu je šla raziskovalna skupina na
ogled novih prostorov delovnega men-
torja Janeza Gorenška (Inštitut za apli-
kativno mikologijo in biotehnologijo),
ki je v slovenskem in regijskem prostoru
pionir novih praks uporabe gliv in gob.
Sledil je obisk srednjeveškega rudnika
v Padežu, vse skupaj pa smo zaključili v
prijetnem okolju na turistični kmetiji Šo-
linc.
Projekt se izvaja v okviru programa
PKP (po kreativni poti do znanja). Pro-
gram sofinancirata Evropska unija iz
Glive so s svojim delovanjem sposobne ljudem kot naravi. Z raziskavami gliv in Evropskega socialnega sklada in Ministr-
razgradnje plastike, toksičnih onesnažil njihovega delovanja odpiramo možnos- stvo za izobraževanje, znanost in šport.
in obnovitve s strani človeka degradira- ti vpeljave večnamenskih mikrosistemov Člani trandisciplinarne raziskovalne
nih okolij. Vse to so lastnosti, ki izhaja- na dvorišča, skupnostne vrtove ali v pro- skupine po področjih raziskovanja so Ja-
jo iz njihove zmožnosti razkroja težko jektih čiščenja in ponovnega oživljanja kob Jugovic in Tim Gregorič (geografija),
razgradljivih molekul v naravi (npr. les, velikih površin. Ajda Cafun in Lana Vogrinec (biokemi-
ki vsebuje lignin in celulozo), ter njiho- S tem namenom je skupina v začetku ja), Iva Špilak (ekologija in biodiverzite-
ve izjemne prilagodljivosti in odporno- julija v Otročjem kinu Laško organizirala ta), Lan Štokelj – Wu (agronomija), Deja
sti v okolju. Take sposobnosti gliv lahko strokovni posvet, na katerem so govorci Kofol (industrijsko oblikovanje), Dora
uporabimo v procesih mikoremediacije, na ogled odprli svet gliv in gob ter mož- Matejak (mednarodni odnosi) in Aleks
t. j. čiščenje onesnažil iz okolja s pomoč- nosti za njihovo uporabo v slovenskem Abdagić (politologija). Pedagoška men-
jo gliv. prostoru – gojenje gliv in gob na ostan- torja projekta sta dr. Nina Gunde - Ci-
Remediacijske prakse onesnaženih kih in odpadkih kmetijske in prehrambe- merman (BF) in dr. Andrej A. Lukšič
okolij, ki se jih poslužujemo, so v veliki ne industrije, v konkretnem primeru gre (FDV). Delovni mentor projekta je Janez
meri tehnološko zahtevne, drage, lahko za pivske, vinske in oljčne tropine. Pos- Gorenšek (Inštitut za aplikativno miko-
pa tudi škodljive za okolje. Medtem so vet se je zaključil s predavanjem o zgo- logijo in biotehnologijo)
naravi prijazne metode, kot je mikore- dovini reševanja okoljskih problemov ter
mediacija, še neraziskane in tako težje za možnih načinih, ki se odpirajo v prihod- Več o poteku projekta najdete na po-
implementacijo in vpeljevanje v prakso, nje. Oblikovanje okolju prijaznih rešitev vezavi do spletne strani: http://www.eko-
čeprav veliko obetajo. v sozvočju s skupnostjo je pot, po kateri -kolektiv.si/mladi-za-boljse-okolje-3/
Spomladi smo se v študentskem PKP kot družba že stopamo. Po zaključenem Janez Gorenšek
projektu spoznavali s procesi mikoreme-
diacije. Projektna skupina je bila sesta-
vljena iz študentske raziskovalne skupi-
ne, pedagoških mentorjev in delovnega
mentorja iz Inštituta za aplikativno mi-
kologijo in biotehnologijo. Problem one-
snaženosti okolja je interdisciplinarno
področje, zato je bil projekt razdeljen na
tri podskupine – mikološko, geografsko
in politološko. Vsaka je s svojim razisko-
valnim delom skušala zaobjeti problema-
tiko na lastnem področju, predvsem v
Sloveniji, pa tudi širše.
Vprašanje onesnaženosti okolja pa za-
deva tudi skupnosti, ki živijo na teh ob-
močjih. Zato se v moramo v prihodnje
posluževati metod, ki so naklonjene tako
Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada
13