Page 46 - LaskiBilten_st83_NR

VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE

iz šole. S Tončkom greva v naše stanova- se lahko igrate do večerje. Dobro se obleci-
nje. Pred vhodnimi vrati morava spet po- te.« Ko je mama izgovorila ta stavek, smo
čakati Nežo, ki hodi zelo počasi. Ob na- že bili na ulici. Kmalu so prišli tudi ostali
šem prihodu je oče že sedel na kolnkišti in otroci.
kramljal z mamo. Med igranjem smo zavohali slasten
Kosilo smo danes pridno pojedli, saj je vonj, ki se je širil iz naše kuhinje. »Fun-
mama na mizo postavila našo najljubšo šterc! Pojdimo domov!« smo vzkliknili vsi
jed – repo in ajdove žgance z ocvirki. Po trije. To je bila ena izmed naših najljubših

BILO JE NEKOČ … kosilu smo vse lepo pospravili. Otroci smo jedi, čeprav smo ga jedli večkrat. Ko smo
se posedli na tla, da bi poslušali, kaj se je stopili v kuhinjo, je mama že pripravljala
Špela Klopčič zase pravi, da želi s sli- ponoči očetu pripetilo na šihtu. funšterc za očeta, da ga odnese s seboj na
kovitimi opisi dogodkov iz življenja ru- Oče je pričel pripovedovati: »Včeraj zve- šiht. Morali smo se posloviti, saj se je očetu
darjev in njihovih družin v svojih pripo- čer na pelegungi so me dodelili za delo na mudilo na šiht. Večerja je bila zelo dobra.
vedih njihove zgodbe iztrgati zobu časa. čelu. Popoldanski dritel je imel fedrungo Po večerji nam je mama pripovedova-
Kot potomka enega zadnjih zasavskih ru- odlično, zato je tudi nam rekel, naj se pot- la legendo o Perkmandelcu, ki je pomagal
darjev jim na tak način želi izkazati čast, rudimo. Predano smo poprijeli za kroce in rudarjem. To zgodbo imam najraje. Nje-
zahvalo in spoštovanje njihovi vrlini, ko hercšafle in zajbrali ter filali, tako da je bil gova pomoč je zelo zanimiva. Pa vendar je
je med njimi in v družbi še veljalo »Vsi za pancer ves čas poln. Hunti so se hitro pol- bil čas za umivanje prehitro tu. Zelo nera-
enega, eden za vse«. V letošnjem letu je nili in obetala se nam je dobra fedrunga. da se uležem v posteljo, ker je spanje skraj-
Špela svoje znanje o rudarskih družinah Sosedov Cene je raubal na sredini čela, ko no dolgočasno. Vedno komaj čakam jutro,
nadgradila z raziskovalno nalogo, v kate- se je nenadoma iz firšna odkrušil velik kos da se spet lahko gibam.
ri raziskuje vpliv načina življenja rudar- premoga in ga oplazil po glavi in ramenih, Bila je nedelja. Zjutraj me je prebudilo
jev na rudarske družine. tako da se je le s težavo obdržal na nogah. udarjanje dežnih kapelj po okenskih šipah.
Vabimo vas k branju zgodbe, ki jo je S kameratom Pepijem sva brž stekla k nje- Vedela sem, da tudi očeta ne bo doma, ker
Špela napisala v lanskem šolskem letu mu, da ni padel v pancer, kjer bi ga lah- mora na popoldanski šiht. Zazrla sem se
pod mentorstvom učiteljice Karmen ko še bolj potolklo. Štajger Miha je naro- skozi okno. Opazovala sem redke mimoi-
Keše in je objavljena v zadnji številki re- čil naj ga iz jame pospremiva v vašhavo in doče, ki so se skrivali pod pustimi, črnimi
vije Ruda. SREČNO! oskrbiva rane ter ga spraviva v bolnišnico. dežniki. Moja topla sapa je zarosila šipo

Po aprilskem deževju je na ozke ulice K zdravniku ni hotel, ker je bilo predaleč, tako močno, da sem še komaj kaj videla. Iz
posijalo toplo pomladno sonce in iz hiš iz- zato sva mu povila rano tako, da se obve- sanjarjenja me je prebudila mama. »Ko-
vabilo prve sprehajalce. za skorajda ni videla izpod rjavega klobu- silo!« je poklicala. Oče je moral na popol-
V delavskih blokih se je družabno živ- ka s širokimi krajci. Zaradi udarca v glavo danski šiht. Mama nam je dovolila, da se
ljenje v glavnem dogajalo na okenskih po- je bila njegova hoja nestabilna. Prijel sem lahko gremo igrat, saj je dež že ponehal.
licah. Čez okna je viselo več teles kot pe- ga pod roko in mu nudil oporo do doma. Naš smeh in otroški direndaj je prekinil
largonij v koritih iz stiropora. Na oknih Ko sva prišla pred naš haus se je že oglasi- glasen zvok rudarske sirene. Vedeli smo,
je vedno vse polno žensk med zalivanjem la soseda Zinka, ki je bila kot vedno skri- da to ni normalno, saj se običajno oglasi
opravljalo, tiščalo nos v tuje lonce, vleklo ta med rožami na okenski polici. Spet je ob šestih zjutraj, dveh popoldan in desetih
na ušesa zdrahe, ob praznikih pa še škri- vtaknila svoj nos tam, kjer se je nič ne tiče. zvečer. Torej se je zgodila hujša rudarska
panje žimnic ali obračunavanja z gedora- Pričela naju je zmerjati, če naju ni sram, nesreča. K nam je prihitela mama. Sku-
mi. Z oken je bil prekrasen razgled na mi- da sva navsezgodaj tako pijana, da komaj paj smo tekli do rudniškega rova. V strahu
lico, ki je hodila mirit preglasne hausbale hodiva. Rekel sem ji, naj se raje prepriča, smo čakali več ur. Nakar je prišel štajger
in fajhtne tovariše, ki so po šihtu objeti preden obtožuje. Še vedno je trdila, da sva ter rekel: »Zgodil se je večji ferpruh. Zasu-
pripeli domov. Edini televizor v barvah je pijana. Svoj glas je še bolj povzdignila ter ta je glavna štrekna. Reševalci so že v jami.
bilo okno. rekla, da še sam ne vem, kaj govorim in Poskušajo pomagati zasutim knapom.«
Večkrat sem tudi sama opazovala zu- da se ji smilijo najine družine, ker ves čas Vse družine, ki smo pred jamo čakale
nanje dogajanje, ki je bilo dosti zanimivej- popivava. Tedaj sem ji rekel, naj pride na smo upale, da so vsi knapi preživeli. Otro-
še od dogajanja v naši temni sobi, v ka- ulico, da ji dokažem njeno zmotno govor- ci smo se stiskali k mamam in prestrašeno
teri smo preživeli lepe trenutke, ko sva z jenje. Res je prišla. Jaz sem s Cenetove gla- pogledovali proti rovu. Zinka je začela jo-
mlajšo sestrico Nežo sedeli za mizo in ča- ve snel klobuk, da bi lahko videla krvaveče kati: »Vse je pobilo!« Vsi ostali smo vede-
kali, da nama je mama naredila majhni rane. Izbuljila je oči ter vprašala, kako se li, da je njen mož Korel doma na varnem.
punčki iz ponošene bratove srajce. Tonček je to zgodilo. Povedal sem ji, da je Cene- Čez nekaj trenutkov je že stala pred nami.
je bil nekaj let starejši od mene in njegove ta potolklo v jami. Ko se je prepričala na Začela je govoriti: »Joj, kako se mi smiliš!
premajhne obleke je mama spretno spre- lastne oči, je brž odšla proti svojemu sta- Sama boš ostala s tremi otroki. Kako jih
menila v moja »nova« oblačila, ki jih je novanju. Misleč, da je nihče ne vidi je hit- boš preživljala? Kako bodo odraščali brez
za mano dobila Neža. Iz oblačil, ki jih ni ro smuknila skozi sosedova vrata, da raz- očeta?« Mama je žalostno rekla: »Saj se
bilo mogoče predelati so nastale punčke iz širi novico. bo vrnil iz jame.« Zinka se ni dala: »Ver-
cunj. »Je bilo pa kar hudo,« je dejala mama. jetno ne!« Mama je začela še bolj ihteti.
Najbolj mi je všeč, kadar ima oče noh- Tonček je tudi spregovoril: »Dobro, da se Premraženi in objokani otroci ter matere
šiht. Takrat jaz in Neža spiva pri mami. ni kaj tebi zgodilo.« »Res je. Dobro, da smo smo vdano čakali pred vhodom v jamo.
Ko pa pride oče domov, potrebuje miren vsi živi in zdravi,« je rekel oče. »Ali se gre- Požrtvovalni rudarski kamerati so odšli
spanec, zato sva s sestrico lahko celo do- mo zdaj lahko prosim igrat?« sva vprašali v jamo pomagat zasutim knapom še dos-
poldne zunaj in se igrava z otroki iz naše- z Nežo. Mama je odgovorila: »Seveda, saj ti prej, kot je zatulila sirena za nohšiht ob
ga naselja, vse do takrat, ko se vrne Tonček ste vsi trije pridno poslušali očeta. Danes desetih zvečer.

46