Page 35 - LaskiBilten_st89_NR
P. 35
SOCIALA / HIŠA GENERACIJ
de stvari, za katere menimo, da so zanje rabo zaslonov pri otrocih in mladostni- vemo dragocenosti naših otrok ter kako
premalo zreli ali so zanje nevarne. Ve- kih«, ki je dostopna na spletu in si jo lah- zelo si jih želimo zaščititi. Ampak, ker
lja prepričanje, da prepoved naredi tisto ko ogledate skupaj z otroki. Ne smemo vemo, da tega ne moremo storiti v celoti,
stvar še bolj zanimivo, zato je omejevanje pa pozabiti, da smo starši največji učitelji je pomembno, da jih naučimo, kako sami
toliko bolj pomembno. Predvsem je pot- s svojim zgledom, zato je zmerna upora- poskrbijo zase in svoje duševno zdravje.
rebno velik poudarek nameniti uporabi ba tehnologije nujna tudi pri odraslih, saj
telefonov, računalnikov in igric, saj ved- zrenje v ekran, namesto v oči otroka ob »Nikoli ne pozabite: vašemu otroku je
no bolj pogosto govorimo o ne-kemičnih pogovoru, ruši odnos. duh vdihnjen.
zasvojenostih. V zadnjih dveh letih, ko V podporo mladostnikom in mla- To ga dela za pravo podobo. Vendar ne
so se otroci šolali od doma in bili ome- dostnicam, prav tako pa tudi staršem, je za vašo pravo podobo.
jeni v osebnem druženju, se je uporaba Nacionalni inštitut za javno zdravje, v so-
teh naprav še povečala, hkrati pa je po- delovanju še z drugimi partnerji, pripra- Zato ga ljubite in varujte – ne kot tis-
sledično prišlo do odmika od prijateljev vil priročnik »Kaj lahko naredim, da mi to, kar bi radi imeli, ampak kot to, kar
in družbe. Ker se sedaj situacija umirja, bo lažje?«, ki bo otrokom pomagal pre- imate.«
je pomembno, da otroke spodbudimo, poznati znake morebitne stiske in reakci- (Elisabeth Lukas)
da se ponovno vrnejo v svet osebnih sre- je v stiski. Priročnik je dostopen na sple-
čanj in objemov, da ponovno vzpostav- tu in vas vodi tudi do nadaljnjih koristnih Pripravila:
ljajo odnose s sovrstniki v živo in ne pre- spletnih vsebin o čustvih in občutjih. Klavdija Gorjup, univ. dipl. soc. del.,
ko spleta. Slovenski pediatri so za starše V trenutkih, ko se vrtiljak življenja vrti samostojna svetovalka
pripravilo zloženko »Smernice za upo- prehitro in izgubljamo kontrolo, se za- pri CSD Celje, Enota Laško
DAN ŽENA – Težko je verjeti, da smo ženske šele po drugi svetovni vojni do-
bile volilno pravico in šele leta 1974 pravico svobodnega odlo-
MATERINSKI DAN čanja za rojstvo otrok. Ta dan je bil tudi dan, ko smo materam
s skromnim šopkom pokazali hvaležnost za vse, kar so naredile
V mesecu marcu imamo dva praznika za nas. Ko se sedaj spominjam teh dni, ugotavljam, da smo že
posvečena ženskam: 8. marec - dan žena takrat ne da bi vedeli, hkrati praznovali oba praznika. Po kon-
in 25. marec – materinski dan. čani osnovni šoli sem si lahko sama izbrala poklic, ob koncu
Vsi vemo, da je 8. marec dan žena oziroma praznik delovnih šolanja pa delo, ki sem ga z veseljem opravljala 40 let. Biti mati
žena, dan praznovanja ekonomske, politične in socialne ena- je lepo, a v zadnjih letih čedalje težje. Ekonomske in finančne
kopravnosti žensk. V Evropi so ga prvič praznovali leta 1911, v krize prizadenejo najbolj ženske.
Sloveniji 19. marca v Trbovljah. Stvar vsakega je, kaj praznuje in kako. Ko se sedaj, v že rahlo
Materinski dan pa je praznik posvečen materam. Po vojni zrelih letih, oziram nazaj, sem hvaležna usodi, da živim v dana-
smo ga uvozili iz Amerike. Zaradi praznovanja dneva žena, do šnjem času. Nikoli nisem občutila neenakopravnosti z moški-
leta 1991 ni bil v veljavi. Slovenija je edina na svetu, ki ga pra- mi. Živela sem in živim svobodno življenje. Prav zato ne smemo
znuje na isti dan kot Gospodovo oznanjenje – 25. marca. pozabiti zgodovine, ki nam je to omogočila. Razmere se spre-
Rodila sem se dobrih deset let po vojni, v letu, ko je psička minjajo. Po moji presoji ne na bolje, zato moramo poskrbeti, da
Lajka z umetnim satelitom Sputnik poletela v vesolje. Odrašča-
la sem ob zaposleni mami in očetu. Materinskega dneva nisem bodo generacije žensk, ki prihajajo za nami, držale svojo usodo
poznala, 8. marec je bil zame dan, ko smo se na šolskih prosla- v svojih rokah - kot svobodne, enakopravne ženske in matere.
vah spomnili revolucionarnega boja žensk za enakopravnost. Jožica Novak
KAKO SMO V HIŠI GENERACIJ POČASTILI 21. MAREC - SVETOVNI DAN
POEZIJE
Jezik je jedro vsake kulture in kot tak ljubiteljsko, a vendar tudi ljubiteljska pe- membno, da smo se zbrali v sicer majh-
ima svoj izraz, od besede do pesmi. Ne sem si lahko najde svoje mesto v kultur- nem številu, pomembno je, da nam je bilo
glede na to, kako je nek jezik razširjen nem življenju, saj ravno taka pesem kaže lepo in da smo končno lahko svobodne-
in koliko naravnih govorcev ima, v vsa- na živost jezika in njegovih govorcev, ki je in bolj sproščeno zadihali v prijetnem
kem ima svoje mesto tudi poezija. Tako se v njem tako ali drugače izražajo. Ljubi- vzdušju ob pesmih, ki so počastile, ne
je tudi v slovenskem jeziku zelo bogat na- teljski pesniki in pesnice s svojimi pesmi- samo dan poezije, temveč tudi prebuja-
bor najrazličnejših pesmi, na kar smo kot mi so še najboljši odraz misli, ki pravi, da nje cvetoče pomladi, za katero upamo, da
narod lahko zelo ponosni – na svojo kul- človek ne živi samo od kruha … jo bomo s svojim 'Cvetočim vrtom po-
turo, jezik in njegov izraz. Hiša generacij je na letošnji svetov- ezije', na brežini pod Hišo generacij, ob
Vendar poezije ne pišejo samo pesniki, ni dan poezije znova lahko odprla vrata reki Savinji, še bolj spodbudili k njenemu
o katerih se učimo v šoli in ki so že znani vsem, ki so želeli priti in poslušati bra- prebujanju. 'Posadili' smo pesmi vseh na-
uveljavljeni glasovi. Vsakega izmed nas nje pesmi in tistim, ki so te pesmi, bodi- ših ljubiteljskih pesnikov in pesnic in jih
je gotovo že kdaj prevzel pesniški navdih, si svoje bodisi drugih, brali. Kako je bilo okrasili s spomladanskimi rožicami, sicer
pa je kdaj kaj spesnil. To je seveda zgolj lepo na tem literarnem večeru! Ni po- ne pravimi, pa vseeno zelo lepimi in ži-
35