Page 38 - LaskiBilten_st89_NR

SOCIALA

VESELE NOGICE PRAZNUJEJO mnogo hitreje kot bi se, če ne bi bili tako prepoznavni. Da, priz-
nam, včasih smo tudi nadležni, ampak se pa sprašujem, če bi
Društvo Vesele nogice letos praznuje prvi okrogli jubilej. dosegli toliko, če bi čakali, da se kakšna stvar sama od sebe reši.
Kakšna je bila pot v vseh teh letih in kaj vse so dosegli, nam je Čas je za ranljivo skupino, s katero delamo, nenadomestljiv.
zaupala predsednica društva Spomenka Valušnik. Kako vam pomaga država?

Letos društvo praznuje 10. obletnico. Kakšna je bila pot v teh Najbolj nam pomaga, če nas poslušajo, ko opozarjamo na
desetih letih? Zakaj je društvo Vesele nogice sploh nastalo? problematiko ali kakšno krivico, ki se dogaja na področju, kjer

Društvo Vesele nogice je nastalo z namenom pomagati otro- delujemo. Ko se obravnava določena problematika, povezana z
kom, mladostnikom in osebam s posebnimi potrebami in nji- osebami s posebnimi potrebami, smo kompetenten sogovornik,
hovim družinam premagovati ovire, ki jih čakajo v življenju. In saj področje dobro poznamo. Zavedamo se, da je za kakršne
temu sledimo še danes. Moja Naja je bila takrat stara skoraj tri koli sistemske spremembe potreben čas, a če bomo tiščali gla-
leta. V času od njenega rojstva naprej sem prišla do spoznanja, vo v pesek in čakali, da pristojni sami opazijo, kaj je potrebno
da smo starši otrok s posebnimi potrebami, prepuščeni sami spremeniti, bo za marsikoga prepozno. Smatram, da v kolikor
sebi. Po vseh žalostnih zgodbah staršev, ki sem jih spoznala po pristojnih ne opozarjamo na težave, za njih morda niti ne vedo.
bolnišnicah in vseh ostalih ustanovah, kjer sva bili z Najo, sem Zato si želim, da bi se naša opozorila jemala kot nekaj dobrega
se, skupaj s prijateljicama Sabino in Tatjano, odločila za ustano- in da lahko potem s skupnimi močmi rešimo marsikatero teža-
vitev društva. vo.
Naši prvi prostori so se nahajali v objektu Obrtne zbornice Pomoč s strani države ni vedno takšna, kot bi si želeli. Žal se
Laško, kasneje smo se preselili v današnje prostore, na Trubar- prevečkrat naše delo jemlje kot samoumevno in v kolikor želi-
jevem nabrežju. Kaj kmalu po ustanovitvi smo začeli snovati mo odgovore ali pričakujemo rezultate in spremembe, smo jim
prve, za majhno društvo, kot je bilo naše, kar velike korake. odveč in smo jim nadloga. To se nikakor ne bi smelo dogajati,
Dobrodelna razstava in prireditev Naš svet je drugačen ter ak- sistem je postavljen, da služi ljudem. Delo nevladnih organizacij
cija Veseli balon v letu 2013 sta bili eni prvih večjih aktivnosti, pa je, da opozarjamo, zahtevamo, vztrajamo … in da se borimo
s katerima smo želeli približati »naš svet«, predstaviti proble- za šibkejše ranljive skupine, saj smo se zaradi in za njih ustano-
matiko oseb s posebnimi potrebami ter pozivati k prostovolj- vili.
nosti in dobrodelnim aktivnostim. Naš dobrodelni tek Vesele
nogice tečejo je postal že kar tradicija. Na problematiko invali- Vsako leto priredite tudi dobrodelni tek. Zakaj in komu je
dnih oseb smo opozarjali tudi na drugih dogodkih po Sloveni- namenjen?
ji, npr. z otroki v vozičkih smo tekli na Ljubljanskem maratonu,
DM teku, Istrskem maratonu ter na več dobrodelnih tekih, so-
delovali smo na Otroškem bazarju v Ljubljani, obiskovali šole
in vrtce … Pravzaprav gremo, kamor nas povabijo, seveda, v
kolikor je le možno in s takšnimi akcijami ozaveščamo širšo
javnost. Veseli nas, da smo povsod po Sloveniji dobro sprejeti,
vsekakor pa je za nas izjemnega pomena, da imamo podpo-
ro lokalne skupnosti, drugih nevladnih organizacij, podjetij in
občanov občine Laško.
»Tečemo« že res dolgo. In če nazaj gledam teh 10 let, pot
ni bila lahka. Z vztrajnostjo in voljo smo pogumno šli dalje.
Bili so vzponi in padci, kjer je bilo potrebno veliko angaži-
ranja in dela posameznikov, a zagotovo smo svojo ustanovi-
tev in obstoj upravičili. Dosegli smo veliko zastavljenih ciljev,
pomagali številnim in kar je najpomembneje, dosegli mnoge
spremembe slabih zakonov, ki urejajo pravice oseb s posebni-
mi potrebami.

Kako je društvo sprejeto v Sloveniji?
Moram priznati, da smo v Sloveniji kar dobro sprejeti in do-
volj prepoznavni, kar je verjetno rezultat naše vztrajnosti in od-
ločenosti, da potrkamo na vsaka vrata, ko gre za pravice oseb s
posebnimi potrebami in njihovih družin. Ampak to ni rezultat,
ki je prišel čez noč, to je trdo delo naših prostovoljcev, zapo-
slenih in drugih podpornikov in donatorjev. V lanskem letu so
naši prostovoljci opravili 6442 prostovoljnih ur, za kar smo jim
neizmerno hvaležni.
Me pa vedno znova razžalosti, ko naletimo na kakšen primer,
ki se razreši šele, ko posredujemo mi - s klicem ali z dopisom.
Gre pa za osnovno pravico posameznika, za njegovo dosto-
janstvo in kakovost njegovega življenja! Kar bi morale videti in
rešiti že pristojne službe, in ne mi, nevladna organizacija. Zave-
damo se, da se prav zaradi naše prepoznavnosti, jaz včasih temu
rečem tudi »sitnobe«, včasih marsikateri posamezni primer reši

38