Page 14 - LaskiBilten_st92_zaSplet

KOMUNALA / PODEŽELJE

Kot smo že pisali v letu 2020 je potreb- Trenutno se popisi vodomerov izvajajo
no na podlagi 31. člena Pravilnika o me- dvakrat letno, pri večjih uporabnikih pa
roslovnih zahtevah za vodomere, overi- mesečno. V prihodnjem letu namerava-
tve le-teh izvajati vsakih 5 let, tako smo mo poskusno preiti na mesečni popis na
si zastavili načrt, da vodomere s potekom določenem območju (za kar bomo ob-
veljavnosti ne overjamo več, ampak jih čane predhodno obvestili), predvidoma
zamenjamo z novimi ter čas prehoda na do konca leta 2024 pa bo mesečni popis
nove vodomere zaključimo v petih letih. pokrival vse uporabnike javnega vodovo-
Menjave z novimi vodomeri izvajamo na da.
področjih, v katerih v določenem letu
poteče veljavnost večini obstoječih vodo-
merov. Slika: Vodomerni jašek z vodomernim števcem Ivan Verbovšek

POZIV LASTNIKOM GOZDOV:

POVEČANA AKTIVNOST PODLUBNIKOV

V SLOVENSKIH GOZDOVIH

Zaradi visokih temperatur in suše se zaradi podlubnikov lahko pričakujemo za ureditev sečišča, zlasti za odvodnjava-
je v drugi polovici julija začelo poveče- tudi v letu 2023. nje prometnic in pretočnost vodotokov.
vati število s podlubniki napadenih dre- V jeseni in preko zime bo Zavod za Če bomo preko jeseni in zime uspešni in
ves, zlasti smreke. Od januarja do dru- gozdove Slovenije nadaljeval pregled bomo iz gozda spravili večino lubadark,
ge polovice septembra letošnjega leta je gozdov in lastnikom gozdov z odločbo bomo s tem zmanjšali obseg škode zaradi
bilo zaradi podlubnikov za posek izbra- določal posek s podlubniki napadenih podlubnikov v naslednjih letih.
nih za 560.000 m dreves, večina v av- dreves – lubadark. Lubadarke v poznem Pravočasen posek je poleg preprečitve
3
gustu in septembru. Na Zavodu za goz- poletju in jeseni prepoznamo po rjavi širjenja podlubnikov pomemben tudi za-
dove Slovenije lastnike gozdov pozivajo, črvini okoli koreničnika in za luskami radi ohranjanja vrednosti lesa. Če so na-
naj redno pregledujejo svoje gozdove. V skorje, odpadanju iglic z obarvane ali še padena drevesa pravočasno posekana in
primeru odkritja napada podlubnikov zelene krošnje ter odstopanju in odpada- obeljena ali predelana, se tudi vrednost
naj obvestijo revirnega gozdarja ter ne- nju skorje z debla. Preko zime smo po- lesa bistveno ne zmanjša. Če pa s pose-
mudoma začnejo s posekom lubadark. zorni na odstopanje in odpadanje skorje kom odlašamo, se les napadenih dre-
V drugi polovici julija 2022 se je zače- z debla. ves obarva modrikasto, kar je posledica
lo močno povečevati število s podlubniki Lubadarke je treba čim prej posekati okužbe z glivami. Obarvanje zniža pro-
napadenih dreves, zlasti smreke. Glavni in olupiti oziroma les odpeljati iz gozda dajno vrednost lesa. Če lastnik gozda s
vzrok za povečanje poškodb je izredno v lupljenje ali predelavo. Zalego podlub- posekom čaka do odpadanja lubja in po-
sušno in vroče poletje. Smreke so osla- nikov v vejah in vrhačih uničimo s kurje- kanja lesa, pa je tak les lahko razvredno-
bele in postale manj odporne na napad njem ali izdelavo sekancev. Veje in vrhače ten do cene celuloznega lesa.
podlubnikov, hkrati pa se je zaradi viso- iglavcev, ki s podlubniki niso napadeni, Več informacij in slikovno gradivo:
kih temperatur razvoj podlubnikov pos- razžagamo in zložimo v kupe, tako da so spletna stran ZGS.si
pešil. Vsa napadena drevesa še niso od- debelejši konci v notranjosti kupa. V pri-
krita in popisana, obseg škode bo znan meru strojne sečnje jih zložimo pod kole-
ob koncu zime. Povečan obseg poškodb sa na sečne poti in zavozimo. Poskrbimo Zavod za gozdove Slovenije

rat, ki poleg tega spodbuja tudi rast ko-
reninskega sistema posejanih rastlin. Na
takšen način tla rahljamo in zračimo, iz-
boljšujemo njihovo strukturo, v njih vne-
semo organsko snov in dvignemo delež
NOVI PRISTOPI PRI IZBOLJŠANJU humusa. Vse našteto pripomore k bolj-

RODOVITNOSTI TAL šemu zadrževanju vode in hranil v tleh
ter boljši rodovitnosti tal. S tem pa tudi
Dandanes zaradi pogostih hodov s Še tako zbita in uničena tla lahko po- k zmanjšanju erozije zaradi padavinske
težkimi stroji, obdelave premokrih tal ter novno oživimo s setvijo pestrih meša- vode, zmanjšanju poplavljanja in zastaja-
uporabe pesticidov in mineralnih gnojil nic za zeleno gnojenje, ki jih po konča- nja vode ter k zmanjšanju posledic suše.
prihaja na njivskih površinah do poruše- ni rasti mulčimo in delno vdelamo v tla. Na KGZS-Zavod CE smo v okviru
ne strukture tal, zmanjšanja biodiverzite- Da pospešimo razgradnjo zadelane mase projekta Inovativni pristopi kmetova-
te talnega ekosistema in upada rodovit- posevkov in da spodbudimo razvoj hu- nja za ohranjanje narave, ki ga izvajamo
nosti tal. musa, uporabimo biodinamičen prepa- na območju LAS Raznolikost podeželja,

14