Page 15 - LaskiBilten_st92_zaSplet
P. 15

PODEŽELJE






























       Poletna mešanica konec avgusta 2022 (Foto: M. Dimec)         Tla s sosednje parcele levo in tla s poskusa desno (Foto: V. Čuček)

       uporabili postopke, ki smo jih spozna-     Skupaj s partnerjem v projektu Andre-  Wintergrün, sledila je setev poletne me-
       li na ogledih dobrih praks na italijanski   jem Piškom na njegovi kmetiji izvajamo   šanice Biodiversitätsgemenge, v oktobru
       biodinamični kmetiji Agrilatina. Na tej   omenjeni poskus. Za ta namen je kmet   pa načrtujemo še en prikaz podrahljava-
       kmetiji  so  na  nekaterih  parcelah  na  ta   kupil podrahljač z nogačami in sejalnico,   nja zmulčene mešanice s setvijo.
       način povečali vsebnost organske mase   ki ju je združil v en stroj. To mu omo-     Na fotografijah se odlično vidi, kako
       tudi za 7-krat. Pri tem je ključno, da tal   goča manj hodov s traktorjem, saj isto-  smo na njivi bistveno izboljšali struktu-
       ne orjemo, ampak le podrahljamo in da   časno obdeluje tla in poseje mešanice. V   ro tal.
       posejemo pestre mešanice dosevkov za    mesecu juniju smo tako na kmetiji Pišek
       zeleno gnojenje, ki jih po mulčenju zade-  že pripravili predstavitev našega posku-                       Špela Kukovič,
       lamo v tla.                             sa in prikazali mulčenje zimske mešanice            terenska kmetijska svetovalka






                                                                                        skrbno ohranja sorto svoje tete, na katere
                                                                                        kmetiji živi z družino.
                                                                                           Ohraniti sorto ne pomeni, da seme na-
                                                                                        sujemo v papirnat škrnicelj in ga shrani-
                                                                                        mo za vrsto let. Ohranjati sorto pomeni
       OHRANIMO LOKALNO                        rastline in jih pustile za seme. Vedo pove-  seme posejati, vzgojiti nove rastline, pus-
                                               dati, da je moralo biti semena za dve leti,   titi, da zacvetijo in semenijo, pobrati se-
       PRILAGOJENE SORTE                       saj se je lahko zgodilo, da zaradi vreme-  mena in jih shraniti. In to ponavljati zno-
                                               na ali škodljivcev kakšno leto pridelava   va in znova, tako kot gospodinja, ki na
         V današnjem času se premalo zaveda-   ni uspela. Semena so tudi menjavale med   svojem zelniku še vedno prideluje sorto
       mo, da je poleg samooskrbe s hrano po-  seboj in sorto pogosto poimenovale kar   zelja z velikimi vehami, ki je bila pri hiši
       membna tudi samooskrba s semeni, saj,   po darovalki.                            že, ko je pred šestdesetimi leti prišla na
       če nimamo kaj posejati, tudi požeti ni kaj.   Lokalno prilagojene sorte bi vsekakor   kmetijo.
         Samooskrba s semeni se je z leti zelo   veljalo ohraniti, ker so prilagojene našim   Tudi v naših travniških sadovnjakih
       zmanjšala in lokalno prilagojene sorte   pridelovalnim pogojem, pogosto so od-   odkrivamo številne stare sorte sadja,
       se izgubljajo. Tudi večina pridelovalcev   pornejše  na bolezni  in  škodljivce, blizu   zlasti jabolk, nekatere tudi s prav poseb-
       vrtnin semena kupuje v trgovinah, v pre-  pa so nam tudi zaradi značilnih okusov.  nimi imeni, kot so: Drobni moškantnar,
       teklosti pa ni bilo tako. Gospodinje so v   V okviru projekta Inovativni pristopi   Rožmarinka, Cepljena lesnača, Trdika,
       svojih posevkih vedno izbrale najlepše   kmetovanja za ohranjanje narave zbira-  Marela, Laške okroglice in druge.
                                               mo podatke o lokalno prilagojenih sor-      Ljudje, ki še ohranjajo lokalno prila-
                                               tah na območju LAS Raznolikost po-       gojene sorte, so tisti pravi varuhi semen,
                                               deželja. V pogovorih z ljudmi, ki jih še   kot v sodobnem času radi rečemo. Odli-
                                               ohranjajo, spoznavamo lastnosti posa-    kuje jih znanje in modrost, ki se zanaša
                                               meznih sort, pa tudi zanimive zgodbe, ki   tudi nase in ne le na trgovine, polne tu-
                                               odkrivajo, da so sorte vrtnin in poljščin,   jega. Želimo, da bi vedeli, da s tem op-
                                               pa tudi sadja, pogosto pomemben del hi-  ravljajo pomembno delo in da bi tega
                                               šne dediščine in bogastvo, ki se prenaša   priučili tudi tiste, ki prihajajo za njimi,
                                               iz roda v rod.                           da se bodo naše lokalno prilagojene sorte
                                                  »Ta sorta je še od moje mame,« ču-    prenesle tudi v naslednje rodove.
                                               stveno pove starejša kmetica. Spet dru-
       Foto: Matjaž Jambriško                  gi je sorto fižola zapustila mačeha, tretja            Jožica Krašovec, KGZ Celje

                                                                                                                           15
   10   11   12   13   14   15   16   17   18   19   20