Page 17 - LaskiBilten_st98_NR

PODEŽELJE

ga gojenja so na kmetiji vzpostavili viso-
kotehnološko opremljen prostor za goje-
nje gob. Kmalu po zagonu gobarne so jih
razveselile prve gobe, ki jih sedaj pridno
pobirajo vsak dan. Prijetne izkušnje ima-
jo tudi s prodajo gob na tržnicah, ko se
ljudje zadovoljni vračajo in delijo spoz-
S SODELOVANJEM DO Projekt je naravnan trajnostno, njegov nanja o pripravi gob za uživanje.
namen je usposobiti kmete za dolgoroč- »Začeta zgodba o gojenju gob na naši
NOVE DEJAVNOSTI NA no pridelavo gob kot del krogotoka snovi kmetiji se po zaključku EIP projekta ni-

KMETIJAH na kmetijskih gospodarstvih. Omogoča kakor ne bo končala,« je prepričan To-
povečanje uporabe stranskega produkta
pri pridelavi gob (kompostiran izrabljen maž.
Slapšakovi iz Padeža so prve ideje o
V kmetijstvu se vse pogosteje sprašu- gobji substrat) in s tem povečanje dele-
jemo, česa se lotiti in kje najti možnosti, ža krožnega gospodarstva v slovenskem gobarni dobili ob obisku strokovnjakov
ki bi zlasti manjšim kmetijam zagotovi- kmetijstvu, kar ima pozitivne učinke na v njihovem rudniku. Sprva so gobe na-
le primeren dohodek in socialno varnost klimatske, prehranske in gospodarske vi- meravali gojiti tam, a ker je v rudniku
kmečke družine. Povečuje se potreba po dike razvoja, ki so zapisani tudi v Strate- premalo prostora, so začeli razmišljati
večji raznolikosti gospodarskih dejavno- giji prehranske varnosti Evrope do leta o preurejanju obstoječih neizkoriščenih
prostorov na kmetiji.
sti in razpršitvi dohodkovnih virov posa- 2025.
mezne kmetije, tako z dodajanjem vred- Pri večini kmetijskih in gozdarskih V okviru projekta EIP so uredili gobar-
nosti osnovnim kmetijskim pridelkom pridelav in predelav nastaja lignocelulo- no za gojenje lignoceluloznih gob. Jernej
kot razvojem drugih s kmetijstvom pove- zni odpad, ki ga ne gre prepustiti zgolj Slapšak pravi, da je bilo urejanje gobar-
zanih dejavnosti. Uspešna diverzifikacija nekontroliranemu mikrobiološkemu ne zelo zanimivo, saj so vgrajevali kom-
zahteva vlaganja, znanje, ustvarjalnost in razkroju ali uporabiti za sežig, ampak ga ponente in materiale, ki jih prej ni poz-
primerno okolje za razvoj podjetniških je v luči krožnega gospodarstva mogoče nal. Navdušen je tudi nad pridobljenim
pobud. znanjem. »V zadnjih letih sem se ogrom-
Vemo, da razvoj temelji na sodelova- uporabiti za gojenje jedilnih in medicin- no naučil o gobah in njihovem obnaša-
nju in da je sodelovanje ključ do uspeha, skih gob, izrabljen gobji substrat pa kom- nju. Gobe vedno znova presenečajo in še
a hkrati ugotavljamo, da se v kmetijstvu postirati v kvalitetno organsko gnojilo. vedno se učimo. Naša majhna kmetija je
premalo povezujemo in sodelujemo. Še Gobji metabolizem v kompostiranem iz- s sodelovanjem v projektu EIP ogromno
zlasti pri doseganju trajnostnih ciljev je rabljenem substratu namreč poveča bio- pridobila, gre za neprecenljivo pomoč pri
sodelovanje ključno, saj omogoča izme- dostopnost dušika, fosforja in kalija. zagonu dejavnosti,« pravi Jernej, ki na-
njavo idej, reševanje medsektorskih izzi- Rezultat projekta sta urejeni gobarni merava z gojenjem gob tudi nadaljevati.
vov, inovacije in doseganje rezultatov, ki za gojenje bukovega ostrigarja in drugih
jih samostojno ne bi mogli doseči. Star lignoceluloznih gob na kmetiji Zeme v
pregovor pravi, da ni težave, ki je ne bi Stopcah in kmetiji Slapšak v Padežu.
mogli rešiti skupaj, malo pa je težav, ki jih Mladi gospodar Tomaž Zeme se spo-
lahko rešimo sami. minja, da jih je pri odločanju za sodelo-
Razvoju sodelovanja in partnerstev vanje v EIP projektu vodilo razmišljanje:
kot učinkovitega orodja za reševanje »Če je financiran vsaj del stroškov, pri
dejanskih problemov, s katerimi se so- tem pa se ogromno naučimo in dobimo
očajo kmetje na svojih kmetijah, in nove izkušnje, smo vsekakor pripravlje-
hkratno doseganje trajnostnih ciljev, so ni sodelovati.« Tako se je tudi začelo. Z
namenjeni tudi projekti v sklopu Evrop- malo znanja o gobah in pogojih njihove-
skega partnerstva za inovacije (EIP).
Eden takih poteka tudi na območju
naše občine. Gre za projekt »Pridelava
gob na kmetiji in njena vloga v krožnem
gospodarstvu pri pripravi kakovostnega Gobe s kmetije Zeme in kmetije Slap-
gnojila, primernega za ekološko pride- šak so pridobile tudi certifikat kakovosti
lavo«. Tema vsekakor sovpada z name- KBZ Okusiti Laško in jih je mogoče ku-
nom EIP projektov, saj med ključnimi la- piti na kmetijah, tržnicah in tudi v pro-
stnostmi gliv izstopata prav povezovanje dajnih avtomatih Kmetijske zadruge La-
in sodelovanje, ki se ju od njih lahko uči- ško.
mo tudi ljudje. Uspešnih zgodb na kmetijah pa ne bi
Vodilni partner projekta je Fakulteta za bilo brez strokovne pomoči Janeza Go-
kmetijstvo in biosistemske vede iz Mari- renška, direktorja Inštituta za aplikativ-
bora, sodelujemo pa Inštitut za aplikativ- no mikologijo in biotehnologijo, ki ima
no mikologijo in biotehnologijo, Kmetij- laboratorij v prostorih nekdanje osnovne
sko gozdarski zavod Maribor, Kmetijsko šole Reka in skrbi tudi za pripravo mice-
gozdarski zavod Celje in pet kmetij, z na- lija. »V projektu EIP smo v gobarnah na
šega območja sta vključeni kmetija Zeme kmetijah testirali vsaj petnajst sevov bu-
iz Stopc in kmetija Slapšak iz Padeža. kovega ostrigarja in selekcionirali najbolj

17