Page 28 - Laski_Bilten_st72_NR

THERMANA

165 LET V SKRBI ZA

ZDRAVJE IN DOBRO

POČUTJE

Povzeto po zgodovinskem pregledu
Jureta Krašovca iz knjige 145 let Zdravi-
lišča Laško.
Fotografije so last Muzeja Laško.
Laški trg bi verjetno še dolgo ostal
odročen in dremav, če ne bi dunajski na-
črtovalci železne ceste Dunaj-Trst začrta-
li ravno po tej ozki dolini. Razlog, zakaj toplice pritegniti visoko družbeno sme- tako je dal zgraditi cesarsko kopalno ka-
je železnica namesto čez Trojane krenila tano. Začel je v kopališkem parku, v ka- bino, ki je imela na stropu zlato poslikan
čez Laško in naprej skozi Zasavje, je bil terega je zasadil eksotično in avtohtono avstro-ogrski grb. Visokega gosta žal ni
preprost – premogovniki in premog, ki je drevje, po zgledu dunajskih parkov je dal nikoli dočakala, danes pa si jo je mogo-
bil vir gospodarskega razvoja in »gorivo« urediti senčne in sončne vrtove, ki jih če ogledati pod steklenim pokrovom v
za železnico. je napolnil s številnimi kipi. Nadzidal je zdraviliški kavarni.
Na laški trški gmajni so ljudje dolgo kopališko poslopje za tri nadstropja in
vedeli za izvirke tople vode. Med grmi- v prizidku ustvaril Bidermajerjev salon. Blišč je zamenjala vojna
čevjem, trstičjem in močvirsko travo je Ob Savinji je postavil lesena kopališka
sneg vedno najprej skopnel. Domačini so paviljona – enega za moške in drugega Črni oblaki niso prišli zgolj nad Laško,
izvirke iskali, jih poglabljali, utrjevali, a za ženske. V glavnem poslopju je med temveč nad celotno Evropo. Prva svetov-
muhasta in pogosto poplavna Savinja jih drugim uredil tudi vrhunski novosti tis- na vojna je zaradi bližnjega balkanskega
je vedno znova zasipavala. tega časa – telefon in telegraf. Leta 1879 in soškega bojišča iz zdravilišča naredila

je zdravilišče kupil dunajski povzpetnik vojaško bolnišnico. Park je postal vojaš-
Cesarsko kopališče je Laško in navdušen športnik Teodor Gunkel. V ki tabor, dragocena drevesa so sekali za
zapisalo na zemljevid njegovem času so posodobili kopališke kurjavo. Dolgoprsti vojaki in tudi doma-
naprave in leta 1882 postavili prvo ele- čini so zdravilišče povsem izropali. Div-
Z velikim zanosom se je laških toplih ktrično centralo na vodni pogon na slo- je ropanje se je nadaljevalo vse do leta
izvirkov, ki jih je našel zaradi gradbene venskih tleh. Povezal se je s tedanjim la- 1921, ko je hipotekarna banka kopali-
napake, lotil avstrijski inženir Leopold stnikom pivovarne, ki je tako začela variti šče prodala novim delničarjem – Karlov-
Rödel, ki je vodil gradnjo železniške pro- termalno pivo. Gostje zdravilišča so ga šku, Smrtniku in Robleku. Dokonča-
ge od Celja do Laškega. Izvirki mu niso hudomušno imenovali »sanitarno pivo« li so obnovo in 1. julija 1923 so toplice
dali miru, laški župan Karel Valentinič je (»Sanitarbier«), ki naj bi bilo najboljše v ponovno in slovesno odprli. Zdravilišče
v njegovih načrtih začutil moč uresniče- tedanji Avstriji. Kot navdušen športnik Radio-Therma Laško, kot se je takrat
nja in s takratnima občinama Laški trg in je dal zgraditi večstezno kegljišče, teniški imenovalo, je sprejemalo bolnike zavaro-
sv. Krištof je Rödel 15. septembra 1852 vance, a tudi samoplačnike.
sklenil kupno pogodbo ter se v njej za- igrišči, omislil si je tudi takrat modni kri- Dobilo je nov cilj, kupili so medicin-
vezal, da bo v treh letih zgradil kopališče. ket. Zgradil je konjušnico z dvanajstimi ske aparate za hidroterapijo, medicinske
Za zemljišče je plačal 600 goldinarjev, konji, ki so jih gostje lahko tudi jezdili. kopeli in obsevanja. Leta 1936 so popol-
hkrati pa domačinom za vselej priznal Za svoje konje je zgradil tudi poseben ba- noma zajeli in izboljšali obstoječe vrel-
služnostno pravico do kopanja po zni- zen s termalno vodo, saj ni želel, da bi se ce. Kopali so kar pet metrov globoko in
žanih pristojbinah, za katero so se v ka- ob kopanju v Savinji česa nalezli. Premo- ugotovili, da prihaja voda iz globine vsaj
snejših letih še večkrat borili. Leta 1853 gel je nekaj cirkuško izurjenih psov, ki so 700 metrov, štirje termalni vrelci pa so v
so odprli zidan kopališki bazen, ki je bil podnevi zabavali goste, ponoči pa čuvali minuti izbrizgali povprečno tisoč litrov
med takratnimi bazeni v štajerski deže- zdraviliške stavbe. vode. V zdravilišču so si bolniki lajša-
li, nemškem in slovenskem delu, največji. Gunkel si je močno želel, da bi cesar- li lažje težave, kot so revmatična obole-
Zgradili so obrambne nasipe jevo zdravilišče obiskal Franc Jožef, in nja, išias, bolečine v mišičev-
proti poplavam, zasadili cvet- ju, obolenja dihalnih in prsnih
ne grede in drevesni park ter organov, izčrpanost živčev-
pridobili pravico, da se kopa- ja, ženske bolezni … Števi-
lišče ponaša s cesarjevim ime- lo bolnikov je strmo narašča-
nom. 1. maja 1854 je bilo ko- lo in premogli so kar trikrat
pališče Kaiser Franc Josephs več gostov kot Gunkel v naj-
– Bad tudi uradno odprto. boljših časih. A prišla je dru-
ga svetovna vojna. Po njej so v
Dunajska smetana na zdravilišču zdravili partizan-
počitnicah v Laškem ske ranjence in izčrpane po-
vratnike iz nemških zdravili-
Dr. Lorenz von Stein je ko- šč. Leta 1953 je bil ustanovljen
pališče kupil leta 1856/57. zavod za rehabilitacijo invali-
Njegov cilj je bil v obetavne dov. Prenovljena je bila stav-

28