Page 33 - Laski_Bilten_st77-2020_NR
P. 33

LITERARNI KOTIČEK

       ZVONOVI ŠE VABIJO                       pnik stopil na prag zakristije v mašni oble-  preveril  današnji datum  in  ugotovil,  da
                                               ki in to je pomenilo – takoj v cerkev. Skoraj   se nisem zmotil. Stopil sem do mežnarije,
         Nedelja je dan molitve in dan počitka.   vsi smo se pomaknili proti glavnim cerkve-  ki je sicer lepo obnovljena, a osamljena in
       Tako so nas učili naši starši v moji mla-  nim vratom in le redki so bili junaki, ki so   brez človeške duše. Skozi nova okna so me
       dosti.                                  si upali ostati ali se podati proti Rikovi go-  pozdravili le pajki. Zamišljen sem se vrnil
         Ob nedeljah smo obvezno šli k sve-    stilni.                                  pod mogočno staro lipo in naenkrat sem
       ti maši vsi člani družine skupaj. Starša   Po končanem obredu se je veselo druže-  zaslišal zvoniti ‚četrt‘. Spomnil sem se, da
       sta na hitro opravila pri živini, otroci pa   nje nadaljevalo pred mežnarijo, kjer smo   ni več mežnarja Fabjana, tako je tudi tu-
                                               vsi pričakovali občinskega sla. Prišel je, se
       smo postorili dela v hiši. Mati je pregleda-  po stopnicah povzpel na mežnarjev bal-  kaj elektronika zamenjala človeške roke.
       la oblačila, še na hitro zašila kakšno ma-  kon, iz žepa vzel papir, pogledal po ljudeh   Kmalu sem zagledal duhovnika. Odkle-
       lenkost in že smo jo mahnili mimo Gaj-  in na ves glas zaklical: ‚Razglas!‘.     nil je najprej zakristijo in nato še glavna
       škove domačije čez hrib proti šentlenartski   Živahni pogovori med ljudmi so utihnili   vrata cerkve. Le nekaj minut pred deseto je
       cerkvi. Običajno se je njen zvon oglasil že,   in vsi smo pazljivo poslušali. Če je bila   oživel tudi promet pred cerkvijo. Avtomo-
       ko smo prišli na hrib nad našo domačijo   novica slaba, so med ljudmi završale   bili so parkirali povsod, ob cesti, na travni-
       v Laško vasi. To je pomenilo, da moramo   pridušene kletvice, pa tudi kakšna glasna   ku in na prostoru, kjer je nekoč rasel cve-
       kar pohiteti, da bomo ob desetih pri sve-  sočna kletev se je slišala, čeprav smo stali   toč vrt.
                                                                                           Zagledal sem sošolca. Spregovorila sva
       tem Lenartu.                            na blagoslovljeni zemlji. Saj vesele novice   par besed in že mi je ušel v cerkev. Še nekaj
         Spustili smo se v Boršt. Hodili smo sko-  iz občinske strani so tiste čase bile bolj red-
       zi star bukov gozd. Starejši so nas otroke   ke. Po razglasu se je začela burna debata,   neuspelih poskusov za klepet sem vzposta-
                                                                                        vil, ko je v zvoniku zabrnelo in zvonovi so
       vedno strašili, da se po tem gozdu pono-  ki je trajala vsaj pol ure in več. Nato se je   oznanili začetek maše.
       či sprehajajo strahovi in zlovešče coprnice.   nadaljevala v Rikovi gostilni vse tja do po-  Po maši sem spet pohitel in se postavil
       Po gozdnih poteh so se nam pridruževa-  znega popoldneva.                        pod lipo z željo po pozdravih in pogovo-
       li sosedje. Kmalu nas je bilo kakih ducat,   Leta so minila in mene že dolgo ni več   rih z znanci iz mojih mladih let. A glej ga
       ko smo hodili proti Grahovšam. Tam smo   med vaščani Šentlenarta. Sem si pa na   zlomka, spet je vse hitelo mimo mene. Pri-
       se združili z verniki, ki so prišli iz Velikih   stara leta zaželel spet druženja in mo-  jazno so mi sicer kimali v pozdrav z izgo-
       Grahovš, Lok in Malih Grahovš in kmalu   drovanja s Šentlenartčani pod mogočno   vorom, da se jim mudi domov, da jih tam
       nas je bilo že kar lepa procesija. Običajno   šentlenartsko lipo in prva nedelja me je   nekje čaka prevoz, da imajo doma obiske
       smo bili pri cerkvi še pred zvonjenjem ‚na   zvabila k nedeljski maši v Šentlenart.  in delo in … in …
       četrt‘. Matere in žene so šle v cerkev molit   Zgodaj sem se odpravil od doma, saj   Ko je minilo 10 do 15 minut so se par-
       rožni venec, možje in fantje pa so se usta-  sem računal na pozdravne pogovore že   kirni prostori izpraznili in spet sem sam
       vili pod košato cerkveno lipo. Tudi jaz sem   pred mašo. Malo čez pol deseto sem že bil   samcat stal pod mogočno šentlenartsko
       se s prijatelji že upal postaviti zraven, saj   pod cerkveno lipo. Čudno se mi je zdelo, ker   lipo.
       je bilo tako čudovito opazovati mimoido-  ni bilo nikjer nikogar. Preveril sem glavna   Razočaran in brez želenih pogovorov o
       ča mlada dekleta, ki so s svojo lepoto kar   cerkvena vrata. Zaklenjeno. Šel sem okrog   mojih mladih letih sem se s sklonjeno gla-
       vabila naše poglede.                    cerkve in na oglasni tabli prebral oznanila   vo tudi jaz podal nazaj v dolino.
         Kmalu je zazvonilo povabilo za mašo.   za maše: v nedeljo 19. junija bo sv. maša
       Če se nismo takoj podali v cerkev, je žu-  ob deseti uri. Na mobilnem telefonu sem                     Valentin Deželak














































                                                                                                                           33
   28   29   30   31   32   33   34   35   36   37   38