Page 26 - LaskiBilten_st86_NR

DOMOZNANSKA KAMRA / ALBUM LAŠKEGA

ZGODBE IZ

DOMOZNANSKE

KAMRE

Stare zidanice v okolici Laškega in Rimskih Toplic

Še proti koncu 19. stoletja je bilo na prosojnih, toplih legah na
vsem laškem območju veliko vinogradov. Med njihovim bujnim
zelenjem so se belile številne majhne zidanice. Tudi vinogradi, za-
radi katerih so bile postavljene, so bili majhni; le redki so merili
kak oral. (op.: oral je 57,55 ara)
V tej rubriki bomo v nadaljevanjih predstavili nekaj izbranih
starih zidanic po območjih laške občine in nekaj vsebin, ki smo Trbovčeva zidanica v Škofcah
jih v Knjižnici Laško skozi leta pridobili s tega področja za do-
moznansko zbirko. Začelo se je s prireditvijo ob martinovem veliki in so tehtali tudi po četrt kilograma. Zlasti pri večjih vino-
l. 2004, ko je dddr. Jože Maček predaval o zgodovini vinogra- gradih se je nahajalo tudi nekaj lesenih vinskih hramov. Ti so bili
dništva v naših krajih, temu pa je sledila predstavitev zidanic z v celoti iz lesa, tudi pri sklepanju ostrešja in sten iz debelih plohov
območja Laškega in okolice ob projekciji fotografij različnih av- niso uporabili nobenega žeblja. Žal so ti hrami, ki so bili večino-
torjev. V letih 2017–2018 so člani domoznanskega krožka Uni- ma prave mojstrovine ljudskega stavbarstva, propadli.
verze za tretje življenjsko obdobje pri Knjižnici Laško pod vod- Zidanice so imele predvsem gospodarski namen. V njih so bile
stvom Metke Kovačič, predvsem Ivan Jelenc in Marjan Grešak, stiskalnice in sodi, v katerih so negovali in shranjevali vino. Ko-
ponovno pregledali stanje teh zidanic. Nekatere izmed njih so pači, vezači in trgači so v njih shranjevali svoje orodje, se vanje
se podrle ali pa nezadržno propadajo. Številne so skozi leta la- umikali ob slabem vremenu in po potrebi v njih prenočevali. Z vi-
stniki obnovili, jim spremenili namembnost, nekatere so prezi- nogradi in zidanicami so imeli običajno največ veselja gospodarji.
dali v prijazne domove. V luči ohranjanja dediščine bi veljalo ob Pri skupinskih delih (kopanje, škriljenje, zlasti pa trgatev), ki so
primeru zidanic razmisliti, da bi obnovili še kakšno izmed njih se vsa končala z večjim ali manjšim likofom, pa so bile zidanice
in jih morda vključili v turistično ponudbo našega območja. prostori druženja, od koder se je pozno v noč razlegalo petje.
Uvod v vsebinski del pripovedi o zidanicah pa je delček že Prispevala: Gabrijela Pirš, Matej Jazbinšek
omenjenega predavanja dddr. Mačka. Kot nam že ime pove, so Avtor fotografije je Ivan Jelenc
bile zidanice zidane, večinoma so bile lepo ometane, pokrite pa Rubriko pripravlja Knjižnica Laško
seveda s slamo. Navadno so imele zelo trdna tla, ključi vrat so bili Vir: www.kamra.si

ALBUM LAŠKEGA umetnostno in etično vzgojo, pomen ri- tniku rodovitna tla. Naj vpliva blagodej-
sanja in delovanja društva Pobuda. no na vzgojo naroda tako, da ne ustvarja
Franc Suher Za vrhunec njegovega ustvarja- čez njegovo obzorje. Tako naj bode v upo-
(4. 10. 1861–11. 2. 1944) nja pa štejejo članek Osamosvojimo se dabljajoči umetnosti, tako pa tudi dru-
(Slovenski narod, 1920, št. 35), v kate- god, n. pr. v drami.« Zavzel pa se je tudi
Letos se spominjamo 160-letnice rem je poudaril škodljivost modernih za dostopnost umetnosti. »Zato pa ni in
rojstva prof. risanja in strokovnega pi- tujih umetniških zgledov. »Ne glejmo naj ne bo umetnost samo monopol bolj-
sca Franca Suherja. zato za svetovno moderno umetnostjo. ših slojev, ampak postane naj last delav-
Franc Suher se je rodil 4. 10. 1861 v To je pač stvar naših, za razvoj svetovne ca na polju, kakor delavca v tovarni. Naj
Hudi Jami. Po maturi l. 1880 na mari- umetnosti najživahnejše vnetih umetni- dviga svoj duh, ko bi pretila praznota, ki
borskem učiteljišču je služboval v Bra- kov. Njim je morda domovina pretesna, bi sprijala v drugem slučaju misli, med
slovčah in Slivnici pri Mariboru. L. zato iščejo sreče na tujem svetovnem tr- tem, ko umetnost dviga duha in srce višje
1882 je opravil strokovni izpit v Gradcu govišču, kjer se rešujejo višje naloge. Pa in višje in vzbuja samo plemenita čustva
in od l. 1883 učiteljeval na Ptuju. Opra- tudi doma naj bodo razboritemu ume- za blago, lepoto in resnico.«
vil je še meščanski izpit in razne risarske Suher je v Lepzigu l. 1917 izdal delo
tečaje (Gradec, Dunaj, Salzburg, Jena in Das Zeichen in d. Volksschulle, Anlei-
München). Po vrnitvi v Ljubljano se tung f. d. Hand d. Lehrers, angelehnt an
je l. 1901 za stalno zaposlil v Ljubljani d. neuen österr. Zeichenlehrpläne (Ri-
kot učitelj na učiteljišču in pozneje kot sanje v ljudski šoli. Napotilo za učitelja,
prof. risanja. V tem času je vodil tudi prirejeno po novem avstrijskem učnem
sedem risarskih tečajev za učitelje ljud- načrtu za risanje).
skih in meščanskih šol ter neobvezne Bil je tudi član in nekaj let tajnik Slo-
tečaje za gimnazije za 1. in 2. letnik. venskega pevskega društva na Ptuju.
Že l. 1878 je objavil spis Sanje (v di- Vir: Metka Kovačič: Znani Laščani
jaškem listu Naše misli), pozneje pa Fotografija je last Knjižnice Laško
strokovne članke v revijah, kot so: Po- Rubriko pripravlja Knjižnica Laško
potnik, Slovan, Slovenski narod in Uči- Objavljeno tudi na: www.kamra.si,
teljski tovariš. Obravnaval je predvsem Naslovna stran Suherjevega risarskega učbenika Album Slovenije

26