Page 24 - LaskiBilten_st86_NR

KNJIŽNICA

Namen novoustanovljenega Društva sv. Mohorja je bil, ti za ohranjanje in razvoj lepega slovenskega jezika in kulturnega
da »bode dobre bukve za Slovence izdajalo in jih med njimi ter duhovnega izročila.«
razširjevalo«. In res, leta 1852 je bila razposlana prva »tor- Ob vsem naštetem in geografski bližini sedeža Mohorjeve
bica« mohorskih knjig. V Mohorjevi družbi se je tako ures- družbe v Celju lahko Laščani poseben odnos do te založbe go-
ničila Slomškova vizija načrtne skrbi za tiskanje dobrih slo- jimo tudi zaradi intenzivnega sodelovanja z založbo s strani
venskih knjig, ki bodo ljudstvu dostopne in bodo Slovencem dveh pomembnih Laščanov. Dolgoletni sodelavec Mohorjeve
prinesle večjo bralno pismenost, širšo izobrazbo, lažje razu- družbe je bil prof. Miloš Rybář, med letoma 1982 in 1987 tudi
mevanje Svetega pisma, poglabljanje krščanske vere, gradivo njen podpredsednik. Sestavljal je bibliografije izdaj Mohorjeve
za šole, strokovna in splošna gospodarska znanja, razvedrilo družbe, pisal krajše poljudno strokovne zgodovinske prispevke
in vsesplošno omiko v maternem jeziku. Z leti so mohorjevke za Mohorjeve koledarje ter sodeloval pri uredniškem in vsebin-
(knjige Mohorjeve založbe) po zaslugi duhovnikov – poverje- skem delu založbe. Za dolgoletno in obsežno sodelovanje z Mo-
nikov res dosegle tako rekoč vsako vas in skoraj vsako sloven- horjevo družbo je prejel Finžgarjevo nagrado. L. 1990 je imel v
sko hišo, kar velja tudi za prekmurske Slovence. Mohorjeva Knjižnici Laško predavanje, na katerem je predstavil zgodovino
je razpisala tudi prvo slovensko literarno nagrado (dobil jo je Mohorjeve družbe in njeno delovanje. Na spominskem večeru
Josip Jurčič 1864 za povest Jurij Kozjak, slovenski janičar) in se za prof. Rybářem v knjižnici l. 1996 pa je spregovoril tudi takra-
zgodaj začela zavedati, da je potrebno pisatelje plačati, tako je tni urednik založbe Matija Remše. Akademik dddr. Jože Ma-
pospeševala profesionalno pisateljevanje. Zavedanje mohor- ček pa je bil dolgoletni član nadzornega odbora, zdaj pa je ča-
janov, kako pomembno je krepiti bralno kulturo in bralno stni član Mohorjeve družbe. Pri založbi je izdal številne knjige
pismenost med ljudmi ter skrbeti za knjige in učbenike v do- s področja lokalne in cerkvene zgodovine ter redno sodeluje s
mačem jeziku, je nekaj, kar nas lahko navdihuje in iz česar se svojimi prispevki pri Mohorjevih koledarjih.
lahko učimo še dandanes. Zavest o pomenu prve slovenske založbe je tudi zavest o po-
Knjiga je povezala Slovence kot Mohorjeve naročnike, najbolj menu jezika in branja, ki je še kako aktualna tudi danes. S pri-
prav v najtežjih letih – ob koncu prve svetovne vojne l. 1918 je mernim odnosom do kakovostnih slovenskih založb moramo
imela 90.512 naročnikov, največ v svoji zgodovini. Mohorjeva tudi kot posamezniki podpirati naše založništvo, katerega vloga
je l. 1919 morala prebežati na Prevalje in se je nato l. 1927 pre- za naš narod je še kako pomembna.
selila v Celje, kjer je njen sedež ostal vse do danes. Ko knjige Matej Jazbinšek
zaradi političnih sprememb niso mogle do ljudi onstran novih
državnih meja, je bila l. 1924 v Gorici ustanovljena Goriška Mo-
horjeva družba. Celovška Mohorjeva družba pa je lahko začela Nacionalni mesec skupnega branja
spet delovati šele l. 1955. Danes izdajajo knjige tri Mohorjeve
družbe, Celjska, Goriška in Celovška, kot samostojne založbe V Nacionalnem mesecu skupnega branja (NMSB) z razno-
v treh različnih državah, a v enotnem slovenskem kulturnem likimi dogodki in dejavnostmi na državni ravni poudarjamo
prostoru in v sestrskem sodelovanju ter vse tri kot naslednice pomen razvijanja bralne pismenosti in dviga bralne kulture.
prvotne Mohorjeve družbe.
Mohorjeve knjige (in založba) so imele pomembno na-
rodno konstitutivno vlogo. Močno so vplivale na odnos Slo-
vencev, ki takrat še niso imeli svoje države, do lastnega jezika.
Uspeh Mohorjeve družbe je bil dokaz, da se narod prebuja in
hrepeni po zdravi omiki, Mohorjeva družba pa je branila in va-
rovala, kar je narodu najdražje in najsvetejše – slovenski jezik in
slovensko narodno zavest. Članstvo v Mohorjevi družbi je bilo
tako izraz pripadnosti slovenstvu, skozi zgodovino pa je pome-
nilo tudi dejanje upora proti pritiskom vseh treh totalitarizmov
- nacizma, fašizma in komunizma. Vse našteto je tudi omogo-
čilo Mohorjevi, da se je kljub težavnim obdobjem – od prisilne
selitve po prvi svetovni vojni pa med drugo svetovno vojno in
tudi v povojnih letih – uspela ohraniti in neprekinjeno delovati
od začetkov do danes. Pri Mohorjevi družbi so zapisali, da je za-
ložba skozi vse viharje slovenske zgodovine obstala, ker je ostala
zvesta poslanstvu svojih ustanoviteljev, se znala prilagoditi potre-
bam časa, a jim nikoli ni podlegla.
Celjska Mohorjeva družba danes sodi med večje klasične slo-
venske založbe s širokim repertoarjem humanistike in leposlov-
ja za vse generacije. Tradicijo skrbno nadaljuje z izdajanjem vsa-
koletnega Mohorjevega koledarja (katerega začetek je Slovenska
koleda za leto 1859) in Redne zbirke. Še vedno skrbi tudi za iz-
dajanje kakovostnega slovenskega leposlovja, za izhajanje naj-
starejše slovenske literarne revije Zvon, za prevode imenitnih
tujih literatov, del cerkvenih mislecev in grških filozofov. Rav-
nateljica Mohorjeve družbe dr. Tanja Ozvatič vizijo Celjske Mo-
horjeve družbe vidi v »trdni zasidranosti v koreninah slovenstva
in krščanskih vrednot ter spoštovanju tradicije, kar je vodilo tudi
za smelo prihodnost, v kateri želimo z močjo tiskane knjige skrbe-

24