Page 28 - LaskiBilten_st92_zaSplet

PORTRET

Portret – Jože Ojsteršek datov. Fantje so radi pogledali za dekleti.
Par porok pa smo imeli med mažoretami
»GLASBE JE BILO PRI HIŠI VEDNO DOVOLJ« in godbeniki,« smeje pripoveduje.
A širitev društva se ni končala z mažo-
retno skupino. Na občnem zboru febru-
Z Jožetom Ojsterškom smo se dobi- čarja, po vrnitvi v Dubrovnik pa je v zad- arja 1997 je bila podprta Jožetova ideja
li v vadbenih prostorih Laške pihalne njem letu služenja postal trubač. »Imeli o ustanovitvi bobnarske skupine. »Tak-
godbe. V času intervjuja so godbeniki smo tudi ansambel v zasedbi šest do deset rat sem ravno dopustoval v Španiji, kjer
ravno začeli z vajo in ko smo ga vpraša- inštrumentalistov. Igrali smo na prosla- sem opazil zanimivo bobnarsko skupino
li, če se jim bo kasneje pridružil, je od- vah za potrebe kasarne in za dan JLA, in sem menil, da moramo nekaj takšne-
govoril: »Ne bom šel na vaje. Tisto, kar silvestrovo, za oficirje in njihove družine ga imeti tudi v Laškem. Danes so bobnar-
bomo igrali na Šmihelu (bila je vaja pred v Dubrovniku in Cavtatu.« S tem je imel ji znani po svojih atraktivnih in samostoj-
šmihelsko nedeljo, op. p.), znam na pa- možnost, da je lahko vadbi inštrumenta nih nastopih.« Pet let kasneje je Jože
met. Nekaj stvari mi je še tako znanih, da posvetil tudi do osem ur na dan. Posle- svoja prizadevanja vložil še v pridobitev
tudi če bi me zbudil ob polnoči, bi znal dično je Jože, sicer po poklicu mizar, za- društvenega praporja. »Vsa boljša godbe-
zaigrati.« S ponosom pripoveduje o La- čel razmišljati, da bi glasbi tudi po odslu- niška društva so imela svoje praporje, zato
ški pihalni godbi, o letih in mnogih tre- ženem vojaškem roku posvetil več časa. sem šel v akcijo. Veliko mi je pomenilo, da
nutkih, ki jih je preživel kot član godbe, »Poklic mizarja je bil premalo za moje vi- smo ga dobili. Z njim smo prvič šli na Du-
zato nas ni presenetilo, ko si je zaželel, zije.« Po prihodu domov, julija 1962, mu naj, na dvodnevno parado plehmuzik.«
da pred intervjujem naredimo skupin- je takratni kapelnik Alojz Covnik poma- Sedem desetletij Jožetovega igranja pri
sko fotografijo. gal, da je dobil sprejemno avdicijo pri Laški pihalni godbi je ustvarilo mnoge
policijskem orkestru v Ljubljani. »Bil sem spomine. Zamenjalo se je kar nekaj ka-
navdušen. Med čakanjem na avdicijo sem pelnikov, generacije so se zamenjale, a
si priskrbel vse potrebne dokumente za ena stvar je ostala enaka – tisto, kar po-
sprejem, ki jih imam še danes shranjene. vezuje vse člane društva, in to je glasba.
Pred avdicijo pa so mi sporočili, da bom »Ko igraš, te nekaj prevzame in doživiš
moral eno leto odslužiti kot navaden po- notranje zadovoljstvo. Ugotoviš, da si se
licaj, šele nato bom redno sprejet v orke- na vaji imel fino in prideš še na naslednjo
ster. Tega pa nisem sprejel,« pripoveduje. in na naslednji nastop in cikel se ponovi.
Razočaranje je seveda bilo veliko, se je pa Na koncu dojameš, da je minilo 70 let, kot
zato vpisal na glasbeno šolo v Celje, kjer se je zgodilo meni.« Dodaja, da je glasba
je igral trobento in kontrabas, z lahkoto oz. glasbeno udejstvovanje nekakšna ute-
pa je zaradi izkušenj opravil po dva letni- ha, ko lahko pobegneš vsakdanji rutini.
ka v enem letu. »Preusmeriš misli in malo ubežiš. Nekate-
ri uživajo v športu, nekaj pa nas je takih,
Sedem desetletij glasbenega ki v glasbi.« Danes je Jože eden starej-
udejstvovanja ših godbenikov. »Ni vsakemu dano, da se
lahko postavi v vrsto in nastopa s sedanjo
Poleg igranja pri Laški pihalni godbi je glasbeno-izobraženo mladino. Nekateri si
v 60. letih igral še v ansamblu, s katerim mogoče ne upajo in pravijo, da ne bodo
so nastopali na sobotnih in nedeljskih mogli tako dobro igrati kot mladi. Jaz pra-
plesih v Laškem, Rimskih Toplicah, Ce- vim, da to ni res. Mladi se učijo od sta-
Sedemdeset let je preteklo, odkar je lju in Dobrni. Hkrati je pri godbi kot pro- rejših in starejši moramo biti mladim za
Jože prvič zaigral z laškimi godbeni- stovoljec poučeval okoli 16 mladih glas- vzor. Povsod. Tudi pri delu.«
ki. Bilo je leta 1952, ko je njega in bra- benikov na trobilih in pihalih. Jože se
ta Milana starejši brat Franc navdušil za spominja, da je godba razcvet doživela
igranje pri godbi in ju prepričal, da se ji ob ponovni oživiti Glasbene šole Laško,
pridružita. »Podpiral nas je tudi naš oče, saj se je h godbi priključevalo več glas-
ki je bil ponosen, da so njegovi trije sinovi beno izobraženih godbenikov, še bolj pa
igrali pri laški godbi,« razlaga Jože. Prvih po letu 1985, ko je sponzorstvo društva
20 let je v Laški pihalni godbi igral krilni prevzela Pivovarna Laško. »Leta 1986
rog, vse do leta 1972, ko se je pri godbi smo dobili cel komplet novih instrumen-
pokazala potreba po trobenti. Ker je bilo tov, kar je bil velik zalogaj. Z novimi in-
krilnih rogov takrat dovolj, je Jože sprejel strumenti smo bili še bolj atraktivni. Imeli
izziv in naslednjih 20 let igral trobento. Z smo veliko nastopov po vsej Sloveniji in iz-
leti je opazil, da mu je igranje na troben- ven naših meja,« razlaga. Da bi bili god-
to zaradi razmaka med zobmi povzro- beniški nastopi prijetni tako za uho kot
čalo manjše težave, zato se je odločil za oko, se je vodstvu porodila ideja, da bi se
novo spremembo in poprijel za pozavno, jim pridružile tudi mažorete. »Sam oseb-
na katero pri godbi igra zadnjih 30 let. no sem se zavzel, da smo oktobra 1989 us-
Glasba ga je spremljala tudi v času slu- tanovili svojo mažoretno skupino in konec
ženja vojaškega roka, ki ga je opravil v istega leta že imeli prvi nastop z novimi
Dubrovniku. Vmes je šest mesecev preži- uniformami in novimi palicami. Zanimi-
vel v Splitu, kjer je opravil tečaj za bolni- vo, pri glasbi smo takoj imeli več kandi-

28