Page 25 - LaskiBilten_st92_zaSplet
P. 25

KNJIŽNICA

       ski tečaji v sklopu računalniškega izobraževanja. Še v tem mese-  knjižnico. V kulturnem programu so se predstavili skoraj vsi
       cu se bomo srečali tudi v okviru domoznanskega in popotniške-  tisti, ki so nastopili ob otvoritvi – tudi osrednja gostja, vrhunska
       ga krožka. V tekočem študijskem letu si bomo poleg naštetega   violinistka Tanja Sonc, takrat še učenka, danes pa koncertna so-
       prizadevali izvesti nekaj zanimivih predavanj v dopoldanskem   listka na svetovnih odrih in stalna članica Zürcher Kammeror-
       času.                                                        chester iz Züricha.
         Imamo tudi ideje za kakšno novo aktivnost, odprti pa smo     Veseli smo, da je v govoru župan Občine Radeče Tomaž Re-
       seveda za vaše predloge. Izvedba eventuelnih novih dejavnosti   žun obljubil, da bo Občina našla, ne samo posluh, ampak tudi
       bo odvisna od vašega interesa in tudi zunanjih okoliščin.    sredstva, s katerimi bi poskrbeli za nadaljnji razvoj knjižnične
         V vsakem primeru vas vabimo, da se vključite v dejavnosti   dejavnosti, pri čemer je seveda imel v mislih v prvi vrsti večje
       UTŽO – v prvi vrsti tisti, ki ste bili člani UTŽO že pred epi-  prostore.
       demijo, kot tudi tisti, ki se nam boste pridružili na novo. Za   Usmeritev knjižničarske dejavnosti v razvitem svetu namreč
       več informacij nas lahko pokličete na tel. 03 73 44 300; najbolj   predvideva dovolj velik prostor, ki se šele lahko vzpostavi kot
       pa bomo veseli, če se oglasite v knjižnici, kjer se bomo lahko o   tretji prostor določene lokalne skupnosti ter posledično omo-
       vsem pogovorili.                                             goči razvoj storitev in dejavnosti v današnjem svetu in življenju
                                                  Matej Jazbinšek   posameznika, ki je vsakodnevno soočen s toliko novostmi in
                                                                    izzivi. Zato še toliko bolj potrebuje trdna središča v svojem oko-
       20 let prostorov Knjižnice Radeče                            lju, kar splošne knjižnice vsekakor smo.
                                                                      Ob koncu bi rad poudaril še, da bi bili tudi rezultati za 20
         Knjižnica Radeče je enota Knjižnice Laško in se na sedanji   let delovanja, tako Knjižnice Laško kot tudi Knjižnice Rim-
       lokaciji - v samem središču mesta, v bližini šole in vrtca, kultur-  ske Toplice, podobno navdušujoči kot radeški. In prav tako
       nega doma, občine in drugih ustanov – nahaja 20 let.         podobni so tudi izzivi ter nujne spremembe, predvsem na po-
         12. septembra 2002 je bila otvoritev novih prostorov, na   dročju knjižničnih prostorov v Laškem, za nadaljnji razvoj knji-
       kateri sta predstavnici Ministrstva za kulturo »novo« knjižni-  žnice, ki posledično pomeni možnost napredka za vse občane
       co zaradi nekaterih podobnosti s pravim poimenovali kar ra-  določene lokalne skupnosti. Prepričan sem, da se vsi odgovorni
       deški NUK. Najbolj zaslužni za nove prostore so bili takratni   tega zavedamo in da bomo skladno s tem svoje poslanstvo op-
       župan Občine Radeče Ludvik Sotlar z občinskim svetom in ob-  ravljali v prihodnje.
       činsko upravo, direktorica Knjižnice Laško Metka Kovačič ter                                             Matej Jazbinšek
       višja knjižničarka Veronika Drašček.                                                                Foto: Doroteja Jazbec
         Lepi in funkcionalni prostori so vplivali na kvaliteto in rast
       knjižnične dejavnosti, omogočili so hiter razvoj in pomenili   Plečnikovo leto
       preskok oz. dvig splošnega knjižničarstva na višji nivo. Zbrane
       številke rezultatov delovanja radeške knjižnice v 20 letih so fa-  Vlada Republike Slovenije je ob 150-letnici rojstva arhitek-
       scinantne: 782.000 enot izposojenega gradiva, 132 prireditev za   ta Jožeta Plečnika razglasila leto 2022 za Plečnikovo leto. Naj-
       odrasle, 933 dogodkov za otroke, 53 razstav, večinoma z otvori-  večji pečat je umetnik pustil v slovenski prestolnici, zaradi česar
       tvami, in vse skupaj cca 350.000 obiskov.                    jo mnogi imenujejo Plečnikova Ljubljana. Nekatera izmed nje-
         Obletnico smo obeležili na prijetno septembrsko popoldne,   govih del v Ljubljani so lani vpisali na UNESCO-ov Seznam
       točno 20 let pozneje (12. 9.) na novo urejeni ploščadi pred   svetovne kulturne in naravne dediščine. To pomeni visoko
                                                                    mednarodno priznanje za varovanje in vrednotenje arhitektur-
                                                                    ne dediščine, pomembne za človeštvo, obenem pa zaveza za nje-
                                                                    no še skrbnejše varovanje in vključevanje v sodobno življenje.
                                                                      Jože Plečnik je po-
                                                                    membno zasnoval
                                                                    tri evropske prestol-
                                                                    nice: Dunaj, Prago
                                                                    in rodno Ljubljano.
                                                                    Veliko  je  ustvarjal
                                                                    tudi v Beogradu, Za-
                                                                    grebu in Dalmaciji. S
                                                                    premišljenimi posegi
                                                                    v urbano tkivo Lju-
                                                                    bljane (Tromostov-
                                                                    je, arkade z osrednjo
                                                                    mestno tržnico, zapornica na Ljubljanici, osrednje sprehajališče
                                                                    v Tivoliju, Čevljarski most, pokopališče Žale) je Plečnik nekda-
                                                                    nje provincialno habsburško mesto z baročnimi in secesijskimi
                                                                    poudarki spremenil v slovensko prestolnico. Kot njegova naj-
                                                                    pomembnejša arhitektura v Sloveniji je ovrednotena Narodna
                                                                    in univerzitetna knjižnica.
                                                                      Veliko se je ukvarjal tudi z načrtovanjem, prenovami in opre-
                                                                    mljanjem cerkva doma in po svetu. Poleg zgradb je oblikoval
                                                                    tudi različne izdelke umetne obrti, zlasti cerkveno posodje in
                                                                    opremo knjig. Njegovo zadnje veliko delo je prenova nekdanje-
                                                                    ga samostana Križanke. Nekateri njegovi načrti so ostali neure-
                                                                    sničeni, npr. stavba slovenskega parlamenta.


                                                                                                                           25
   20   21   22   23   24   25   26   27   28   29   30