Page 30 - LaskiBilten_st92_zaSplet

KULTURA

SREČANJE V DEŽJU

V septembru so nam godbeniki zo-
pet ogreli srca. Predstavili so se s kon-
certom, prvič v Zidanem Mostu, trije
orkestri, in sicer poleg naše Godbe Slo-
venskih železnic iz Zidanega Mosta, še
Gradska glazba Sinj iz Sinja na Hrva-
škem in Mestni pihalni orkester Škofja
Loka. Bilo je prisrčno, spektakularno,
čeprav mokro, nepozabno.
Če sem pogrešala na jubilejnem kon-
certu naše godbe Zidani Most, besede
hvale bivšemu dirigentu, gospodu Ivu
Guliču, gostujočemu ob 120-letnici naše
godbe, je bil tokrat izpostavljen v vsem
siju in spoštovanju, kakršnega si velika
osebnost zasluži. Koncert je bil prav za-
radi njega in zanj. Gospod Gulić je na-
mreč rojen v Sinju. Bil je vojaški glas- ko je dež malo ponehal, so udarno nasto-
benik, glasbeni učitelj, aranžer glasbe in budil še k petju nostalgičnih, večno ze- pili škofjeloški glasbeniki z mladim di-
dolgoletni dirigent. Kar 37 let je vodil lenih melodij. Verjamem, da je imel še
orkester v Škofji Loki, vmes je vodil tudi največ skrbi z nadaljevanjem koncerta rigentom Romanom Grabnerjem. Tudi
godbo Zidani Most. Leta 1999 je predal tisti, ki je skrbel za optimalno ozvoče- njih ni motila tema, ne medle luči, vse
dirigentsko palico uspešnemu, mlademu nje. Zanimivo, da tudi nam, publiki, ni so izpeljali vrhunsko. Zadnji so nastopili
(po srcu je tak še zdaj) glasbeniku, aran- prišlo na misel, da bi odšli. Mirno smo naši godbeniki, na katere smo v kraju še
žerju glasbe in dirigentu Franciju Li- sedeli, da se je začasno ustavil dež in da posebej ponosni. Njihove uniforme so se
povšku. Brez Francijevega truda, znanja, so ozvočenje in luči delovali. K še boljši tokrat še bolj svetile. Večina mladih, ve-
potrpežljivosti in glasbene vneme, ne bi izvedbi prireditve pa je pripomogla lepa, selih obrazov je sijala z odra, pred njimi
bila godba Slovenskih železnic iz Zidane- prijazna, preprosta napovedovalka naša pa nasmejani dirigent Franci Lipovšek, z
ga Mosta to, kar danes je. Le z njegovim dvignjeno dirigentsko palico. Zanimivo
osebnim angažiranjem, s trdno voljo in je gledati izobražene glasbenike, ko sem
navdušenjem zmore vsakič navdušiti pu- jih poznala še kot otroke, mnogi imajo
bliko. V duhu mladosti, predanosti glas- sedaj že družine, nekaterih ni več. Vsakič
bi in veselju, je zadonela sinjska godba, s z očmi iščem v zadnji vrsti še nedavno
plesnimi ritmi in vonjem po morju. Ču- najstarejšega člana godbe, gospoda Ru-
dovito ozadje se je pričaralo med njiho- dija Glavača, ki ga ni več, a činele se še
vim koncertom. Le nekaj drobnih lučk, oglašajo … Vroči španski ritmi in korač-
ki so obsevale staro, obnovljeno statično nice zadonijo v noč. Predstavijo se vedno
lokomotivo in vožnja najnovejšega vla- novi solisti z instrumenti. Bernarda na-
ka, ki je odpeljal s postaje in slavnostno pove jubilejno pesem, 120 let, katere be-
zapiskal v pozdrav, vmes pa dež, naliv, Bernarda, prvi obraz televizije, Bernarda sedilo je napisala naša krajevna pesnica
tema pa zopet snop reflektorjev in zopet Žarn, ki je spretno napovedovala z mi- in ljubiteljica odrskih desk, gospa Marija
tema. Vse to ni zmotilo glasbenikov, ne krofonom in tudi brez, v temi in v soju Schuller, vokalno pa sta skladbo Tovor-
dirigenta iz Sinja, čeprav ga je dež zalival reflektorjev. Nič je ni zmotilo, čeprav je nika iz Celja izvedla Ema Petavar in Ja-
po hrbtu, je nadaljeval in publiko spod- tudi njo močil dež. Po krajšem odmoru, nez Krivec. Godbenice in godbeniki zve-
nijo doma najlepše in tudi tokrat ni bilo
drugače. Hvala vsem, ki ste ustvarjali za
nas, ki se vas vedno razveselimo. Naj bo
tako še naprej. Se že veselimo božično-
-novoletnega koncerta!
Ob koncu sestavka sem povzela bese-
de gospoda Iva Gulića: »Vedno sem verjel,
da je glasbena govorica univerzalna, da
glasba ne pozna meja med narodi, verstvi,
kulturami, da z glasbo enkrat izražamo
veselje, drugič se z njo poslavljamo od svo-
jih najbližjih, da z njo kažemo svoja naj-
globlja čustva.«

Zvonka Krivec
Foto: arhiv Godbe Slovenskih železnic
iz Zidanega Mosta

30