Page 50 - LaskiBilten_st84_NR

VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE

jevnih društev, sadjarstva Aškerc, sadjar-
ske kmetije Rožej, gospo Mirico Štaut ter
z gospodom Romanom in gospo Lidijo
iz kulinaričnega ateljeja Meringa in pred-
stavnikom Rimskih term, jim predstavi-
li našo idejo in jih povabili k sodelova-
nju in kreiranju naše sladice, donacijami
v materialu ali sponzorstvu pri nakupu
materiala. Še enkrat vsem hvala za od-
ziv. Hvala tudi Dragu Podreberšku, ki si
je vzel čas in učenki Špeli Klopčič razka-
zal krožno rudarsko učno pot, rudarski
muzej in prostor, kjer je pred več kot pol
stoletja stala rudarska vasica Govce. Me-
ringa, kulinarični atelje in Rimske terme
sta nam obljubili, da se bosta s sestavina-
mi, iz katerih smo izdelali sladico, tudi
sami preizkusili v kreiranju nove sladi-
ce. Kako smo zasnovali sladico, predsta-
vitev in oblikovanje končnega produkta,
si lahko ogledate v nalogi na spletni stra-
ni šole https://www.os-rimsketoplice.si/
projekti-turizmu_pomaga_lastna_glava.
Kot del ocenjevanja se šole vsako leto
predstavimo na turističnih tržnicah v
večjih Mercator centrih po Sloveniji. Le- Naš trud je bil nagrajen, saj je komisija saj prav vsak s svojim (ne)delom prispe-
tos se je tržnica preselila na splet. Šole v naši predstavitvi in izdelku videla svež va h kvaliteti skupaj preživetega časa in h
smo imele na voljo največ 8 minut za čim in inovativen pristop h kulinarični po- kvaliteti izdelka, v našem primeru izde-
bolj inovativno in privlačno predstavitev nudbi kraja ter podjetniško vez, ki smo lavi turistične naloge in turističnega pro-
našega produkta. V ta namen smo učen- jo stkali med šolo in krajevnimi podjetji dukta. Če nam to uspe, lahko uživamo v
ke in učenci poleg predstavitve »v živo« ter nam podelila zlato priznanje. pripravi projekta, se zabavamo in drug
pripravili še krajši videoposnetek, ki pri- Poleg spoznavanja krajevne zgodovi- drugega motiviramo.
kazuje našo pot od ideje do končnega ne, kulturne dediščine in gastronomije
produkta. Ogledate si ga lahko na sple- kraja z okolico sta Špela in Karolina prišli
tni strani Osnovne šole Antona Aškerca še do nekaterih osebnih in zelo pomemb- Špela Klopčič, Karolina Lukmar
Rimske Toplice v zavihku Kulturni do- nih spoznanj. Obe se strinjata, da mora- in mentorici Jasmina Oblak
godki. mo pri timskem delu zavihati rokave vsi, in Nuša Ocvirk

RAZISKOVALNA DEJAVNOST nahajali v okolici »hausov«. S pomočjo
NA ŠOLI kmetov so v najem dobili del zemljišča,
na katerem so lahko pridelali hrano zase
Kljub vsem izzivom, ki jih je prineslo in živali, včasih so v zameno za delo do-
to šolsko leto, se je osmošolka Špela in bili obrok hrane. Koline so bile zanje ne-
5 devetošolk (Aleksandra, Mojca, Lana, kaj posebnega, saj so imeli zagotovilo, da
Brina in Tjaša) odločilo, da se bodo poleg ne bodo lačni.
rednega pouka podale še na pot mladih Rudarji so imeli srednje visok življenj-
raziskovalk znotraj projekta Mladi za Ce- ski standard. Prehrana in oblačila se niso
lje. Rezultat njihovega dela so tri razisko- razlikovala od ostalih krajanov. Tudi če
valne naloge na treh različnih področjih. so rudarji kdaj zaslužili več, se s tem niso
Špela Klopčič je na etnološkem po- hvalili ali kupovali dražjih stvari, saj so
dročju raziskovala vsakdanje življenje Mojca Tošić in Aleksandra Derganc raje varčevali. Tisti iz »hausov« so pri-
sedraških rudarjev. S pomočjo zbra- hranke večinoma porabili za nakup zem-
ne literature in poglobljenih intervjujev in zelenjavo (krompir, zelje, solata, kore- ljišča, da so si zgradili svojo hišo oz. ob-
z nekdanjimi rudarji, ki so službovali v nje ...). Ker so bili skoraj v celoti samo- novili tisto, ki je na zemljišču že stala.
Govcah, Hrastniku, Trbovljah in Hudi oskrbni, so gojili sadno drevje – jablane, Živeči v hišah, so denar porabili za obno-
Jami, ali njihovimi družinskimi člani, je vitev kmetije ali gradnjo novih objektov.
ugotovila, da je na kvaliteto njihovega hruške, slive, nekaj jih je gojilo trto. Sadje Aleksandro Derganc in Mojco Tošić je
življenja najbolj vplivala njihova stano- so sušili in ga uporabljali v prehrani. zanimalo, kateri tip temperamenta učen-
vanjska situacija. Tisti, ki so živeli v hišah Tisti, ki so živeli v »hausih« so imeli cev prevladuje v njunih razredih in kako
so imeli glede na premoženje tudi živali slabše življenjske razmere. Privoščili so si to vpliva na splošno zaznavanje razredne
– krave, koze, konje, kokoši, race, zajce, lahko le prašiča, zajce in kokoši. Osnov- klime. Odgovori na test osebnostnega
prašiče ... Na njivah so gojili žita, krompir no zelenjavo so gojili na vrtovih, ki so se prereza so pokazali, da je v obeh razredih

50