Page 17 - LaskiBilten_st95_NR

THERMANA

ogledali kapnike v Postojnski jami, Bled in Piran, se podali na
Vršič. »Ob tem res velja zahvala Petru in Dejanu ter ostalim so-
delavcem, ki so nas sprva, ko smo se še prilagajali novim razme-
ram in novi državi, popeljali naokrog, nas v decembru na primer
peljali na kuhančka v Ljubljano, jeseni spekli kostanj, ki ga prav
tako nismo poznali. Slovenija je lepa in radi jo mahnemo naok-
rog. Sedaj nam družbo delajo že otroci,« doda Ajith.
Družina. Četudi se desetletje nazaj niso poznali in so se spoz-
nali tako rekoč na letalu proti Sloveniji, so danes izjemno pove-
zani. Nekateri izmed njih so si ustvarili tudi družine ter v Laško
iz Indije pripeljali svoje boljše polovice. Ajurvedski kuhar Soni
ima z Anu 2 otroka, joga mojster Pratheep je ljubezen našel z
wellness terapevtko Somiyo. Danes imata 2 otroka. John v Slo-
veniji živi sam, saj je njegova žena z otroki ostala v Indiji, Rani
in Sreejith pa sta tista, ki sta se ekipi pridružila med zadnjimi,
Ayurvedska ekipa v Thermani, ki prihaja iz Indije. Od leve proti desni: John
(ajurvedski wellness terapevt), Pratheep (joga mojster), njegova žena Soniya (wel-
lness terapevtka), Ajith (strokovnjak za ajurvedo), Somiya in Satheesh ter Soni,
ajurvedski kuhar. Namesto Satheesha, ki se je leto dni nazaj odselil v Veliko Brita-
nijo, in Somiye, ki se je vrnila v Indijo, sta v Slovenijo pred pol leta prišla Rani in
Sreejith, wellness terapevta.
doma.« Velika Indija je seveda povsem drug svet kot naša Slo-
venija. Zvezna država Kerala, od koder prihajajo, šteje skoraj 36
milijonov prebivalcev. V primerjavi z dvomilijonsko Slovenijo
je to nekaj povsem drugega. In kaj vas je ob prihodu v Sloveni-
jo najbolj presenetilo, pobaram Ajitha: »Vsekakor je na prvem
mestu sneg. Mi ga v Kerali nismo vajeni, v Slovenijo smo prišli na
pragu decembra in seveda je bil sneg za nas deveto čudo. Pa mrzlo Zelo aktivni so pri sodelovanju z Veleposlaništvom Republike Indije. V januarju so
je bilo. No, zdaj smo zimskih temperatur že dobro vajeni. Zanimiv s ponosom sodelovali na sprejemu, ki ga je ob Dnevu republike Indije organizirala
je bil tudi prvi obisk trgovine. Nikakor se nismo mogli načuditi, veleposlanica Indije, njena ekselenca Namrata S. Kumar (na sredini).
kako drag je v Sloveniji npr. mango, pa avokado, kokos … vso to
eksotično sadje, ki ga v Indiji najdeš na vsakem koraku. Praktič- pol leta nazaj. Ajith se je v času, ko je svetu vladal covid, znašel
no ga lahko pobiraš s ceste«. A vsaka zgodba ima dve plati. Če je doma v Indiji. Covid je nekajtedenski dopust podaljšal na kar
eksotično sadje tukaj izjemno drago, je svinjsko meso za naše polletno dobo. In načrtovana poroka se je po toku razmer rea-
razmere neverjetno poceni in dostopno. »V Indiji jemo svinjino lizirala malce prej. Poročil se je z Aiswarjo, ki je v Slovenijo pri-
ob praznikih in redkih prazničnih priložnostih, saj je zelo nedos- spela leto dni nazaj. »Vesel sem, da lahko rečem, da nismo zaradi
topna. No, v Sloveniji je meso na splošno mnogo dostopnejše kot svojega porekla ali izgleda imeli niti ene slabe izkušnje. Tako zelo
na indijskem polotoku, kamor se na počitnice k domačim in svo- se počutimo varne in sprejete, da smo se odločili in si tukaj ustva-
jim družinam odpravimo na dve leti.« rili tudi družine. Tu želimo ostati,« doda Ajith, ki pravi, da prva
Ko so spoznali bližnji okoliš in mesto Laško, je seveda sledi- generacija Indijcev v Laškem zna slovensko za silo, medtem ko
lo raziskovanje Slovenije. Prečesali so domala vso Slovenijo, si njihovi otroci brez napora govorijo 3 jezike in se sporazumevajo
tudi v slovenščini. »Zelo zanimivo je,« pravi Ajith, »s starši govo-
rijo indijsko in tudi angleško, v vrtcu in šolah pa slovensko. A slo-
venščino zadnje čase zelo radi uporabljajo tudi, kadar namensko
ne želijo, da jih razumemo. Kadar kujejo kakšno potegavščino in
podobno,« se nasmehne.
Všeč jim je zelena Slovenija, všeč jim je Laško in z lahkoto si
predstavljajo, da tu ostanejo za vse življenje. Kvaliteta življenja
je tu izjemna, doda Ajith. V spominu pa mi ostaja tudi pogovor
z Aiswarjo, ki pravi: »Navdušena sem na primer nad jesenjo. Ko
sem se sprehajala skozi jesensko obarvan park, me je navduševa-
la ta barvitost dreves. Zbirala sem listje različnih barv z različnih
vrst dreves in jih pošiljala domov staršem. Veste, mi ne poznamo
letnih časov in drevesa se v Indiji nikoli ne obarvajo. To se mi je
po prihodu v Slovenijo zelo vtisnilo v spomin.«
Vsake toliko se je dobro pogovoriti s kom, ki življenja, kot
ga živimo tu, ne jemljejo za samoumevno. Ki lepoto najdejo
tudi v drobnih, preprostih in za koga nepomembnih rečeh, kot
je barvito jesensko listje. In prav s ponosom sem kot Laščanka
prisluhnila sogovorniku in njihovi zgodbi o indijski skupnosti
v Laškem, ki je tudi zgodba o sprejemanju in o odprtosti. Tudi
takšne zgodbe znamo pisati v Laškem.
Med raziskovanjem Slovenije so obiskali malodane vse turistične znamenitosti naše NPT
države, seveda tudi Postojnsko jamo. Foto: arhiv Ajitha C. Somarajana in družbe Thermana, d. d.

17